Zgodovina

stari_prostoriKnjižnica je bila eden izmed oddelkov muzeja že ob ustanovitvi leta 1821. Ker je bil muzej tedaj kompleksnega značaja – močno so bile zastopane naravoslovne znanosti – starejše publikacije v muzejski knjižnici niso le s področja humanističnih in družboslovnih ved, ampak je ta del fonda prav tako pomemben za raziskovanje zgodovine naravoslovnih znanosti.

Ob tem je treba poudariti še eno značilnost. Muzejska dejavnost in skrb za ohranjanje dediščine sta se v 20. stoletju v Sloveniji razmahnili, nastala je potreba po ustanavljanju specialnih muzejev. Iz dela fondov takratnega Narodnega muzeja je leta 1923 nastal Slovenski etnografski muzej, leta 1944 pa Prirodoslovni muzej Slovenije. Ob teh delitvah niso posegali v fonde knjižnice, edina delitev, ki je nekoliko okrnila knjižnično zbirko, je bila ob osamosvojitvi današnjega Arhiva Republike Slovenije (1926), v resnici pa so jo izvedli šele tri desetletja kasneje, ko je ta ustanova dobila prostore v Gruberjevi palači.

V tiskanem razglasu An die vaterländischen Freunde der Wissenschaften, ki so ga izdali Deželni stanovi leta 1823, je zapisano, da muzej zbira tudi vsa tiskana in rokopisna dela s področij nacionalne kulture, domačega zgodovinopisja ter arhivalije. Tako je začela nastajati pomembna zbirka tiskanih dokumentov o Kranjski. Leta 1836 je bilo v knjižnici že 1292 knjig in 356 zvezkov periodičnega tiska. Za nadaljnjo rast fonda so bili pomembni darovi posameznikov, ustanov in društev. Tako so tu danes shranjene knjige iz pomembnih kranjskih zasebnih (npr. barona Jožefa Kalasanca Erberga iz Dola pri Ljubljani, Anastasiusa Grüna – psevdonim za Antona Auersperga, Karla Dežmana in Miroslava Premruja) in društvenih knjižnic (Historično in Muzejsko društvo za Kranjsko). Način pridobivanja publikacij je bila vseskozi menjava s sorodnimi utstanovami po svetu, ki poteka še danes.

Knjižnico Narodnega muzeja so po preselitvi v današnjo stavbo na Prešernovi cesti uredili po sodobnih bibliotekarskih pravilih v dvajsetih letih 20. stoletja. Zanjo so namenili prostor v levem traktu pritličja, ki je bil sicer prvotno zasnovan kot razstavna dvorana. Do leta 1984 v tem delu ni bilo niti električne napeljave, danes pa ne ustreza več pogojem varnosti in delovanja moderne knjižnice.

Leta 1994 je knjižnica kot prva specialna knjižnica s področja kulture pristopila k skupnemu knjižnično-informacijskemu sistemu slovenskih knjižnic. Leta 2001 smo pridobili nove sodobno opremljene prostore v desnem delu pritličja.
Leta 2006 je bila končana selitev vsega gradiva v nove prostore.

Viri:
Preberi več...

> REISP, Branko
Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani / Branko Reisp. - V Mariboru: Obzorja, 1976. - 30 str.: ilustr.; 16 cm. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 64)

> REISP, Branko
Redki stari tiski / Branko Reisp. - V Ljubljani: Slovenska matica, 2001, 223 str.: ilustr.

> REISP, Branko
Tiskarstvo: oris razvoja v Sloveniji od začetkov do konca 19. stoletja.V: Gradovi minevajo, fabrike nastajajo. - Ljubljana: Narodni muzej, 1991. - Str. 65-71.

> DULAR, Anja
Knjižnica Narodnega muzeja v zadnjih 25. letih, Argo 39, št.1, 2 (1996), str. 68-70.

> DULAR, Anja
Knjižnica Narodnog muzeja Slovenije, Informatica museologica 29, 1-2 (1998), str. 76-78.

> DULAR, Anja
Živeti od knjig: zgodovina knjigotrštva na Kranjskem do začetka 19.
stoletja. -Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2002, 255 str.: ilustr. - (Knjižnica "Kronike", časopisa za slovensko krajevno zgodovino; 7)

Zbirke posebnega zgodovinskega pomena

inkubulaNajstarejše knjige v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije so štiri inkunabule. Hranimo tudi nekaj sklopov publikacij posebnega nacionalnega pomena.
Več ...

Knjižnica

Knjiznica3Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije ima danes funkcijo specialne knjižnice s področja kulture. Ima status javne knjižnice in je odprta za domače strokovnjake in zunanje obiskovalce, med katerimi je večje število študentov. Za študijske namene je mogoče uporabljati starejše gradivo in tiske posebnega zgodovinskega pomena.

Sodobna literatura v knjižnici je predvsem s področij, ki jim je namenjena matična ustanova. Tako poskušamo pridobiti čim več literature za področja numizmatike, arheologije, uporabne umetnosti, kulturne zgodovine, muzeologije in konservatorstva.

Večino publikacij pridobivamo z zamenjavo s sorodnimi slovenskimi in predvsem tujimi ustanovami. Poleg katalogov občasnih razstav zamenjujemo tudi več periodičnih oziroma serijskih publikacij: Argo, Situla, Katalogi in monografije in Viri: gradivo za materialno kulturo Slovencev.


DOSTOPNOST INFORMACIJ

Knjižnica ima listkovni in računalniški katalog. Od leta 1994 sodeluje v slovenskem vzajemnem knjižničnem katalogu COBISS. Sproti vnašamo podatke o novih pridobitvah, postopno pa tudi vse starejše gradivo. V lokalno bazo knjižnice Narodnega muzeja se lahko vključite prek spletnega naslova.

Leta 2001 smo skenirali starejši knjižnični katalog – do leta 1945. Iskanje po teh zapisih je mogoče s klikom na http://www.nms.si/nmslike/. Baza obsega 33600 listkov. Možno je iskanje po priimkih avtorjev, naslovih knjižnih zbirk, serijskih publikacij ali naslovih knjig, kjer avtorji niso izpostavljeni oz. iščemo delo več avtorjev – npr. zborniki. Pri iskanju po naslovu pa moramo upoštevati staro katalogizacijsko pravilo – na prvem mestu je vedno samostalnik, tako iščemo Narod Slovenski in ne Slovenski narod, lahko pa tudi le »Slovenski« ali »Narod«, a dobili bomo več zadetkov, med katerimi bomo morali izbrati želenega. S klikom nanj bomo priklicali posnetek starega kataložnega listka in na njem prebrali osnovne podatke o knjigi in seveda tudi signaturo v knjižnici NMS. Tako je z iskanjem po obeh bazah mogoče dobiti podatke o 85 % gradiva knjižnice NMS.

Informacije je mogoče dobiti po telefonu in elektronski pošti:
Čitalnica, tel.: +386 1 241 44 63, citalnica[@]nms.si
Vodja knjižnice Barbara Rogač, tel.: +386 1 241 44 67, barbara.rogac[@]nms.si


POSREDOVANJE GRADIVA

Kje smo
Knjižnica ima prostore v pritličju stavbe Narodnega muzeja Slovenije (Muzejska 1, Ljubljana), desno od vhodne avle.

Urnik
Knjižnica je za obiskovalce odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure.
V poletnem času, od 15. julija do 20. avgusta, je čitalnica odprta od 9. do 14. ure.
24. in 31. decembra je knjižnica zaprta.

Vpis
Vsakdo, ki želi uporabljati gradivo, se mora v knjižnico včlaniti. Članarine ne zaračunavamo.

Informacije
Za vse informacije se obiskovalci obračajo na knjižničarje v čitalnici. Za dodatne informacije se je mogoče obrniti tudi na druge delavce knjižnice. Praviloma obiskovalce nanje napotijo iz čitalnice.

Izposoja
Knjige si je mogoče izposoditi v čitalnico ali na dom. Uporabnik izpolni poseben formular, s katerim naroči gradivo, vendar ne več kot pet enot hkrati. Izjemoma je možno v enem dnevu dobiti več enot.
Leta 2011 smo prešli iz testne (l. 2006) na pravo elektronsko izposojo.

Medbibliotečna izposoja
Medbibliotečna izposoja prek knjižnice NMS je namenjena le delavcem muzeja. Naročila  pošiljajte kolegici Urški Pajk, tel.: +386 1 241 44 63, urska.pajk[@]nms.si, citalnica[@]nms.si.