Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam

Narodni muzej Slovenije sodeluje v projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, ki ga med letoma 2013 in 2015 izvaja Slovenski etnografski muzej.

Viri financiranja: Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Trajanje projekta: 16. 9. 2013–30. 11. 2015

Poglavitni cilj  projekta je usposabljanje pripadnikov ranljivih skupin (priseljenci, pripadniki etničnih manjšinskih skupnosti, Romi, invalidi, mladi diplomanti – iskalci prve zaposlitve, brezposelni starejši nad 55 let) za pridobitev kompetenc na področju dela v muzejih in galerijah ter s tem povečana možnost njihove zaposlitve po končanem projektu. V okviru projekta poteka tudi snovanje, razvijanje in izvajanje pedagoških in andragoških programov. Eden od ciljev je vzpostavitev dobrih praks večanja dostopnosti muzejskih vsebin v državnih muzejih in njihova implementacija v druge slovenske muzeje ter na ostala področja kulture in izobraževanja.

V okviru projekta v Narodnem muzeju Slovenije naloge kustodinje pedagoginje opravlja Tina Palaić, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja ter pedagoginja.
Kontakt: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

 

IZVEDENI PROGRAMI

IZOBRAŽEVANJE Dostopen muzej - enakopravni obiskovalci

Preberi več ...

Interno izobraževanje na temo večanja dostopnosti do muzejskih vsebin smo zastavili v treh sklopih. Antun Smerdel je udeležencem predstavil načine, kako muzejske vsebine približati slepim in slabovidnim obiskovalcem, Barbara Šamperl je predstavila prilagoditve za gibalno ovirane obiskovalce, Petra Rezar pa je govorila o tem, kako muzej približati gluhim in naglušnim obiskovalcem. Izobraževanja so se udeležili sodelavci Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v zadnjem sklopu pa sta se pridružila tudi zunanja udeleženca, predstavnika skupine gluhih.


DIDAKTIČNE PRILAGODITVE ob razstavi Mumija in Krokodil. Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu

  • Tipni spomin
    Preberi več ...

    Ob razstavi smo pripravili interaktivno igro tipni spomin, ki so jo lahko uporabljali vsi obiskovalci ne glede na morebitne ovire. Nameščena je bila na nižji mizici in s tem dostopna tudi osebam na invalidskem vozu, prav tako pa je bila z izbranimi barvnimi kontrasti in reliefno sliko dostopna slepim in slabovidnim osebam. Motivi so prikazovali izbrane muzejske predmete, ki jih je bilo mogoče videti na razstavi. Obiskovalci so s pomočjo te igre spoznavali egipčansko mitologijo, saj je tipni spomin prikazoval podobe božanstev v obliki amuletov, kipcev in obeskov.
  • Tipna brošura ob tipnem spominu
    Preberi več ...

    Ob interaktivni igri tipni spomin smo pripravili tudi tipno brošuro z opisi motivov tipnega spomina v povečanem tisku in v brajici. Sličice motivov ustrezajo motivom na ploščicah tipnega spomina – izbran je ustrezen barvni kontrast, obroba pa je reliefna. S tem pripomočkom vsi obiskovalci spoznavajo egipčansko mitologijo in lastnosti posameznih božanstev.
  • Tipni katalog
    Preberi več ...

    S tipnim katalogom želimo približati vsebino in estetsko podobo razstave osebam z okvarami vida. Povzetki besedil so pripravljeni v brajici in povečanem tisku. Predstavili smo tudi pet ilustracij Jakoba Šašla, misijonskega spremljevalca Ignacija Knobleharja, ki smo jih pripravili v obliki tipnih slik. Vsako tipno sliko spremljata njen opis in vsebina ilustracije. Izbrane ilustracije sooblikujejo estetsko podobo razstave, zato je v predstavitvi teh ilustracij s pomočjo tipnih slik za osebe z okvarami vida še večja vrednost.

SPREMLJEVALNI PROGRAM ob razstavi Mumija in Krokodil. Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu

  • Veččutno vodstvo Posmrtno življenje starih Egipčanov
    Preberi več ...

    Vodstvo sta kot spremljevalni program ob razstavi pripravila in izvajala Antun Smerdel, predstavnik skupine slepih, in kustodinja pedagoginja Tina Palaić. Inkluzivno zasnovanega vodstva so se udeležili tudi slepi in slabovidni.
    Verovanja starih Egipčanov v posmrtno življenje so udeleženci spoznavali s pomočjo predmetov, ki sta jih v domovino poslala ali prinesla diplomata iz slovenskih dežel v 19. stoletju: Anton Lavrin in Jožef Švegel. Osrednji eksponat, okoli katerega je bila spletena pripoved veččutnega vodstva, je egipčanska mumija Amonovega svečenika A-keswy-te. V grobnico, kjer je moč videti edino človeško egipčansko mumijo pri nas, so udeležence popeljali zvoki reke Nil. Raziskave mumificiranih teles nam ponujajo informacije o pričakovani življenjski dobi tedanjih ljudi, o zdravju, boleznih, metodah balzamiranja teles in tudi o prehrani. Udeleženci so poskusili s tipom in okušanjem prepoznati, kaj so jedli stari Egipčani. Poleg tega, da so se preizkusili v različnih položajih balzamiranih teles, so ugotavljali tudi, kakšen vonj ima mumija. Otipali so repliki lesenega in kamnitega sarkofaga, s pomočjo replik amuletov pa so spoznavali, kakšno pomoč so na poti na drugi svet potrebovali stari Egipčani. Po vodstvu so se udeleženci lahko preizkusili v igri tipni spomin in spoznali še več amuletov, ki so jih uporabljali stari Egipčani.
  • Prilagojeno vodstvo po razstavi za dijake iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana
    Preberi več ...

    Dijjaki iz Zavoda za gluhe in naglušne so geografsko in zgodovinsko umestili prizadevanja slovenskih rojakov v deželah ob Nilu v 19. stoletju. Reko Nil so spoznavali s pomočjo aktivnosti ob zemljevidu, saj so iskali njen izvir in skušali opredeliti dežele, skozi katere reka teče. Spoznali so delovanje dveh diplomatov in misijonarja ter si ogledali izbrane predmete, ki so jih ti pošiljali v domovino. S kopijami amuletov in kipcev so se podali na raziskovanje egipčanske mitologije. Poiskali so jih na razstavi in ugotavljali, kako se imenujejo. Odkrivali so tudi skrivnost hieroglifov in poskušali zapisati svoja imena, obisk muzeja pa se je zaključil z igro »spomin«. Tolmač iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana je vodstvo tolmačil v slovenski znakovni jezik.
  • Delavnica Srečevanja z Afrikami: od 19. stoletja do sodobnosti
    Preberi več ...

    Delavnico Srečevanja z Afrikami: od 19. stoletja do sodobnosti sta kot spremljevalni program ob razstavi pripravila in izvajala Max Zimani, priseljenec iz Zimbabveja in ustanovitelj Zavoda Global, ter kustodinja pedagoginja Tina Palaić.
    Udeleženci delavnice so si najprej ogledali tisti del razstave Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu, ki predstavlja prizadevanja slovenskega misijonarja Ignacija Knobleharja. Z misijonskimi sodelavci si je med temnopoltimi domačini v današnjem Sudanu in Južnem Sudanu prizadeval za širjenje krščanstva. Pisma misijonarjev in misijonskih sodelavcev, v katerih so opisovali srečevanja s temnopoltimi domačini, je objavljal katoliški časopis Zgodnja Danica. Udeleženci delavnice so z branjem tekstov iz tega časopisa prepoznavali tedanje stereotipe o temnopoltih ljudeh  in razmišljali, zakaj so bili oblikovani, prav tako pa so jih primerjali s tistimi, ki so razširjeni še danes. Cilj delavnice je bil spodbuditi razmislek in diskusijo o stereotipih o Afričanih.
DIDAKTIČNE PRILAGODITVE ob razstavi Rimske zgodbe s stičišča svetov
  • Tipni spomin
    Preberi več ...

    Igro tipni spomin sestavlja 32 parov ploščic z motivi z razstave. Razdeljeni so na štiri vsebinske sklope: predmeti za vsakdanjo uporabo, nakit, vojaška oprema in reprezentativni predmeti rimskega obdobja. Igra je namenjena uporabi obiskovalcev ne glede na njihove morebitne ovire. Nameščena je na nižji mizici in s tem dostopna tudi osebam na invalidskem vozu. Z izbranimi barvnimi kontrasti in reliefno sliko je spoznavanje motivov dostopno tudi slepim in slabovidnim osebam.

    Ob tipnem spominu se pripravljata tudi katalog s povečanim tiskom za slabovidne in katalog v brajici za slepe osebe, s čimer bomo omogočili spoznavanje izbranih muzejskih predmetov osebam z okvarami vida.

SPREMLJEVALNI PROGRAM ob razstavi Rimske zgodbe s stičišča svetov