SITULA Z VAČ

Situla z Vač pri Litiji zaradi kakovosti zasnove in izdelave prizorov sodi med najboljše izdelke situlske umetnosti. Še toliko pomembnejše je, da je vedrico vešč rokodelec izdelal v tukajšnjem okolju. Izjemna je zaradi odlične ohranjenosti.
 
Pridana je bila v bogat vojščakov grob, skupaj s čelado, sulicama, bojno sekiro, zapestnico in vojaškim pasom. Od skeleta je danes ohranjena zgolj lobanja mladega bojevnika. Ti so imeli v železnodobni skupnosti posebno vlogo, iz tega sloja so izhajali prvaki takratnih skupnosti.
 
Znamenita situla, ki je nastala v času železne dobe, je okrašena s tremi pasovi – frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami. Prizori se berejo kot stripovsko zaporedje dogodkov in tolmačijo kot pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz časa veljakovega življenja. Situle naj bi uporabljali pri obrednih slavjih in iz njih stregli pijačo.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Od kod izvira
Znamenito situlo je leta 1882 na najdišču Reber nad Klenikom pri Vačah našel domačin Janez Grilc, blizu groba vojščaka s slabo ohranjeno opremo. Izjemno najdbo je ponudil v odkup, vrednost situle pa je prepoznal takratni kustos Deželnega muzeja za Kranjsko (današnji Narodni muzej Slovenije) Dragotin Dežman. Vojščakovo opremo in lobanjo danes hrani Naravoslovni muzej na Dunaju.  
 
Koliko je stara
Situla je nastala v začetku 5. stoletja pr. n. št., v času železne dobe. To je najmlajše med prazgodovinskimi obdobji, v naših krajih se konča s prihodom Rimljanov. Začne se na začetku zadnjega tisočletja pr. n. št., ko so se ljudje na območju današnje Slovenije priučili pridobivanja železa iz železove rude in nato za izdelavo orodja in orožja uporabljali predvsem železo, ki je bilo trdnejše od materialov, ki so jih uporabljali prej. To je čas neustrašnih bojevnikov, kneginj z dih jemajočim nakitom, iz tistega časa izvirajo nekatere izmed najlepših in najdragocenejših arheoloških najdb z območja današnje Slovenije.
 
Kako je bila narejena
Podobe na vedrih in ostalih predmetih situlske umetnosti so izdelane v tehniki, ki se imenuje torevtika. Mojstri oblikovanja podob, ki so po tehniki izdelave dobili ime, so podobe izdelali z vrezovanjem in tolčenjem kovine. Motivi imajo obliko reliefa, kar pomeni, da so deloma vtisnjeni v podlago, deloma pa iz nje izstopajo. Takšno obliko podob so železnodobni mojstri dosegli z vrezovanjem motivov v bronasto pločevino z ene strani ter izbočenim tolčenjem z nasprotne. Pri delu so si pomagali s šili, dleti in kladivci. Nekateri manj kakovostni izdelki situlske umetnosti so narejeni le z enostavno izdelavo drobnih vbodov. Izdelovalec je morali biti tehnike vešč ter imeti že pred začetkom dela pripravljen načrt razporeditve posameznih prizorov. Upodobitve si lahko podrobneje ogledate na razgrnjenem plašču situle z Vač.
 
Situlska umetnost
Situlska umetnost predstavlja vrhunec likovnega ustvarjanja železnodobnega človeka. Ime je dobila po bronastih pivskih posodah, vedrih, na katerih se pojavlja različno okrasje. Na ta način so okrašeni tudi drugi bronasti predmeti, na primer uhani, čelade in nožnice mečev. Na nastanek situlske umetnosti so vplivale sredozemske kulture, iz katerih sta povzeta motivika in slog upodabljanja. Ta vrsta umetnosti se pojavi v zaledju Jadranskega morja, od Apeninskega gorovja v srednji Italiji do Alp na severu, na našem prostoru pa je najbolj zastopana na Dolenjskem in v Zasavju pa tudi v Posočju. Na območju današnje Slovenije je navzoča od 7. stoletja pr. n. št. dalje in se zaključi s prihodom Keltov v naše kraje. Najpogosteje se na situlah pojavljajo podobe divjih zveri, jelenjadi ter drugih gozdnih živali, prizori na situlah pa prikazujejo tudi ljudi pri različnih opravilih. Z upodobljenih prizorov lahko sklepamo, da je bila železnodobna družba močno razslojena in da so se železnodobni ljudje višjega sloja družili ob jedači in pijači, ob športnih in glasbenih tekmovanjih ter lovu. 
 
Zanimivosti
Podobe s situle z Vač lahko opazimo tudi na nekaterih današnjih predmetih. Pojavljajo se namreč na osebnih dokumentih, na primer v potnem listu ter na osebni izkaznici. Povečano kopijo pa si lahko ogledamo v kraju njenega najdišča, na Vačah pri Litiji.
 
Podatki
  • Ime predmeta: Situla z Vač
  • Kratek opis: Vedrica zavzema posebno mesto med najbolj znanimi izdelki situlske umetnosti. Posoda je okrašena s tremi frizi, ki so izpolnjeni z živalskimi in človeškimi figurami. Upodobitve je mogoče razumeti kot slavljenje domačega veljaka. Vače pri Litiji, kjer je bila situla najdena, so bile ena najpomembnejših halštatskih naselbin na Slovenskem in v širši okolici v 6. in 5. stoletju pr. n. št.
  • Datacija: Začetek 5. stoletja pr. n. št.
  • Material: Bronasta pločevina
  • Mere: Višina 23,8 cm
  • Najdišče: Reber nad Klenikom pri Vačah
  • Inv. št.: P 581
  • Na ogled: Stalna razstava Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova
 
Za nadaljnje branje
  • Dragan Božič: Nova spoznanja o odkritju Vaške situle. Življenje in tehnika, letnik 63, številka 10, str. 14–21, Ljubljana 2012.
  • Dragan Božič: Vaško situlo je imel vojščak s čelado. Delo, nedelja, 22. 9. 2013.
  • Neva Trampuž Orel: Situla z Vač. Stopinje v preteklost: Zakladi iz arheoloških zbirk Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana 2006, str. 94–95.
  • Neva Trampuž Orel: Starejša železna doba. Stopinje v preteklost: Zakladi iz arheoloških zbirk Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana 2006, str. 34–38.
  • Neva Trampuž Orel: Začetki železa na slovenskem. Arheološki vestnik 63. Ljubljana  2012, str. 17–36.
  • Peter Turk: Situla z Vač in njen čas. Slo: časi, kraji, ljudje, februar 2016, str. 12–17.
  • Peter Turk: Podobe življenja in mita: katalog arheološke razstave, Ljubljana 2005.