GERMANSKI NAKIT IZ KARNIJA

Noša in nakit prebivalcev Karnija sta bila raznovrstna in bogata. Kot je moč soditi po arheoloških najdbah, je bilo ob oborožencih visokega stanu precej premožnih žensk, večinoma germanskega rodu, in njihovih otrok, ki so se krasili z dragocenim nakitom in opravo. Germani so s seboj prinesli svojo značilno modo, krašenje z žlahtnim kamenjem in globokim vrezovanjem različnih likov. V zlato ali pozlačeno površino so vstavljali okrasne kamne, najpogosteje almandine, različke granata. Na nakitu so globoko vrezani različni vzorci (vitice, trikotniki, meander) in komaj prepoznavni živalski liki. Zelo pogost je nakit v podobi ujed, predvsem njihovih krivokljunih glav, na primer priljubljene zaponke v obliki črke S. 
 
Germanke so pogosto nosile pisane ogrlice iz steklenih jagod. Na pasu so imele obešene posamične velike jagode iz jantarja, kalcedona ali stekla; razlagajo jih kot magične priveske. Med najdbami, ki pripadajo vzhodnogotski ženski noši, sta posebnost veliki pasni sponi iz Kranja. Pozlačeni sponi sta okrašeni z granati. Za ta priljubljeni način okraševanja so pri predmetih s slovenskih najdišč, kot so pokazale analize, uporabljali granate, ki izvirajo iz Indije ali s Cejlona.
 
 
Podatki
  • Ime predmeta: Germanski nakit
  • Kratek opis: Nakit in deli noše iz časa preseljevanja ljudstev
  • Datacija: 6. stoletje
  • Material: različni materiali: zlato, srebro, bron, granat, steklo, kamen
  • Najdišče: Lajh v Kranju, Slovenija
  • Na ogled: Stalna razstava Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova
 
Za nadaljnje branje
  • Timotej Knific: Gospe iz mesta Karnija. Kranjski zbronik 2005, Ljubljana 2005, str. 331–343.
  • Timotej Knific: Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov. Katalog razstave, Ljubljana 2016, str. 49–53.