Raziskovalni program Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave

Sodelujoča ustanova (v obdobju 1. 1. 2015–31. 12. 2020):
Institut »Jožef Stefan«

Trajanje programa
1. 1. 2004–31. 12. 2008
1. 1. 2009–31. 12. 2014
1. 1. 2015 – 31. 12. 2020

Vir in obseg financiranja
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (2394 ur, cenovna kategorija C)
 

Programska skupina
  • Bras Kernel Helena (teh. sodelavka)
  • Istenič Janka (vodja), arheologija
  • Karo Špela (raziskovalka), arheologija
  • Knific Timotej (raziskovalec), arheologija 
  • Kos Peter (raziskovalec), numizmatika 
  • Laharnar Boštjan (raziskovalec), arheologija  
  • Menart Eva (raziskovalka), analizna kemija
  • Pavlovič Daša (raziskovalka), arheologija
  • Petrovič Toni (raziskovalec), fizika rednjih in nizkih energij
  • Šmit Žiga (raziskovalec), fizika rednjih in nizkih energij
  • Tratnik Vesna (mlada raziskovalka), arheologija
  • Turk Matija (raziskovalec), arheologija 
  • Turk Peter (raziskovalec), arheologija 

 

O PROGRAMU

Raziskovalni program zajema temeljno obravnavo arheoloških najdb in najdišč z območja Slovenije, na področju numizmatike tudi iz Hrvaške, in sicer od starejše kamene dobe do vključno zgodnjega srednjega veka. Poudarek je na proučevanju premične arheološke dediščine, vendar se vsebine nanjo ne omejujejo in vključujejo tudi terenske, predvsem nedestruktivne raziskave arheoloških najdišč. 

Dosedanje izvajanje našega medinstitucionalnega raziskovalnega programa, ki deluje od leta 2004, je pokazalo, da premišljena in iz zastavljenega raziskovalnega problema izhajajoča uporaba naravoslovnih metod pri proučevanju premične arheološke dediščine privede do relevantnih novih znanstvenih spoznanj. Zato bomo tudi v prihodnje poleg tradicionalnih arheoloških metod v raziskave vključevali naravoslovne metode. Čim širši pristop k proučevanju predmetov arheološke premične dediščine je namreč pomemben za njeno kar se da vsestransko razumevanje in interpretacijo. To je tudi prvi pogoj za kakovostno konserviranje ali restavriranje predmetov in njihovo predstavitev, skupaj z izsledki proučevanja, najširši javnosti.
 
Raziskovalni poudarki v obdobju 2015–2020
  • paleolitik in mezolitik
  • depojske najdbe iz 13.–6. stoletja pr. Kr. 
  • kultna mesta železne in rimske dobe
  • keltsko kovanje denarja na območju Slovenije in Hrvaške
  • Notranjska na prehodu iz pozne prazgodovine v rimsko dobo
  • orožje in druga rimska vojaška oprema (arheometrične in druge raziskave)
  • arheometrične raziskave (PIXE, PIGE) prazgodovinskega in zgodnjesrednjeveškega stekla
  • poznoantično in zgodnjesrednjeveško najdišče Gradišče nad Bašljem
 

 
 
 
 
 
 
Fibula skupine Alezija med ugotavljanjem elementne sestave s tehniko protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije (PIXE; proton induced X-ray emission spectrometry). Naše arheometrične raziskave fibul iz 1. stoletja pr. Kr. so bile ključni korak pri raziskavah začetkov uporabe medenine (zlitine bakra in cinka) v Evropi. Pokazale so namreč, da so to zlitino prvi začeli uporabljati Rimljani okrog leta 60 pr. Kr. (fotografija: Žiga Šmit).
 

 

 

Rimska čelada in rimski meč v nožnici. Označena so mesta, na katerih smo elementno sestavo ugotavljali s tehniko PIXE, ki smo jo izbrali za opredeljevanje kovin in zlitin v rimski vojaški opremi. Tehnika PIXE je minimalno destruktivna, ne zahteva odvzemanja vzorcev, je primerna za analizo kovinskih površinskih prevlek in emajlov ter omogoča merjenje velikih predmetov, obenem pa prinaša razmeroma natančne rezultate. Raziskave kažejo, da je bila uporaba materialov pri izdelavi rimske vojaške opreme (ob koncu 1. st. pr. Kr. in na začetku 1. st. po Kr.) zelo standardizirana (fotografija: Sonja Perovšek).

 

 

 

 

 

 

 


Izbrani predmeti iz najdišča na Bledu (13.–12. st. pr. Kr.). V depoju so zastopani bronasti predmeti, značilni za najstarejše depoje mešane sestave pozne bronaste dobe: orožje (plavutaste sekire, bodala, sulične osti), orodje (srpi, dleta in šila), deli noše (spenjalne igle, zapestnica). Zraven sta bila odkrita tudi našivka iz tanke zlate pločevine, najstarejša zlata predmeta z ozemlja Slovenije. Njuna elementarna sestava, izmerjena s tehniko PIXE, je podobna kot pri bronastodobnih zlatih predmetih z območja Alp, njuna oblika pa je sorodna našivkom v ženskih grobovih zgornjega Porenja ter v depojih zgornjega in srednjega Podonavja (fotografija: Tomaž Lauko).