SPOROČILO ZA JAVNOST: ŽELEZNODOBNE ZGODBE S STIČIŠČA SVETOV

Sreda, 20. decembra 2017

ŽELEZNODOBNE ZGODBE S STIČIŠČA SVETOV
Novi del stalne razstave

Ljubljana, 20. 12. 2017; Jutri bodo v Narodnem muzeju Slovenije slovesno odprli najnovejši del stalne arheološke razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov
 
Razstava je časovno umeščeno med zgodbe iz starejše prazgodovine in zgodbe iz rimske dobe. Čeprav v srednjeevropski arheologiji velja, da prazgodovina obsega tudi železno dobo, so razstavo zasnovali ločeno od časa kamene, bakrene in bronaste dobe, saj izjemno, obsežno in kakovostno železnodobno arheološko gradivo z ozemlja Slovenije brez dvoma zasluži posebno obravnavo. 
 
Železnodobna zbirka v Narodnem muzeju Slovenije, nasledniku Deželnega muzeja za Kranjsko, je tesno povezana z obdobjem od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne, ko so na ozemlju dežele Kranjske potekala številna arheološka izkopavanja. Že v tistem času je ljubljanskemu muzeju, pogosto v tekmi z mogočnejšimi tujimi ustanovami, uspelo pridobiti gradivo, ki je zdaj jedro ene od najdragocenejših zbirk železne dobe v Evropi. 
 
Na današnji novinarski konferenci pred odprtjem razstave je kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk poudaril: »Zadnje tisočletje pr. Kr. je čas, ko mnogi vidiki takratne družbe – družbena ureditev, umetnost, zametki denarnega gospodarstva, razvoj pisave – našega ozemlja ne uvrščajo v prazgodovino, temveč na prehod iz tega obdobja. Takratna družba ni bila primitivna. To je bila kompleksna družba na poti v državno urejeno družbo.« In še: »V nekaterih zgodovinskih obdobjih je naše ozemlje bilo stičišče dogajanja na obrobju. Vendar ne v železni dobi: takrat je to stičišče svetov bilo tudi v samem središču.«
 
Dr. Boštjan Laharnar (skupaj z dr. Petrom Turkom sta soavtorja razstave in kataloga) je geografski vidik železnodobne zbirke orisal podrobneje in pojasnil, zakaj so po količini gradiva nekatere slovenske regije zastopane bolje kot druge. »V drugi polovici 19. stoletja, ko so pridobivali najdbe za Deželni muzej za Kranjsko, so zlasti s Štajerske večino gradiva odpeljali v muzeje v Gradec in na Dunaj. Tudi najdbe iz Primorske so pogosto šle v Trst.« Posebej pa se je ustavil pri presenetljivem dejstvu: »Najdbe izpričujejo stike na dolge razdalje, saj so povezane z vsemi deli takrat znanega sveta. Tako na razstavi pogosto najdemo jantar z Baltika, potegnemo lahko vzporednice z etruščanskimi skupnostmi, z Grki, nekateri drobni stekleni predmeti pa so tako fino izdelani, da jih je mogoče primerjati le še s slovečo veščino feničanskih steklarskih delavnic.«
 
Novo stalno arheološko razstavo Zgodbe s stičišča svetov Narodni muzej Slovenije postavlja po fazah: leta 2014 so bile v okviru praznovanja Emone 2000 kot prvi sklop odprte Rimske zgodbe s stičišča svetov. Po Srednjeveških zgodbah (2016) so Železnodobne zgodbe s stičišča svetov tretja faza, celotna postavitev pa bo zaključena predvidoma čez dve leti.
Vsako novo odprtje stalne razstave je za muzej velik praznik. Direktorica muzeja mag. Barbara Ravnik je ob tej priložnosti posebej lepo povabila zbrane novinarje k ogledu in tudi snemanju gradiva: v izbranih vitrinah, ki so bile na stežaj odprte, tudi brez nadležnih odsevov v steklu. 
 

Izšel je tudi katalog razstave z naslovom Železnodobne zgodbe s stičišča svetov.

 
Vabimo vas, da se udeležite odprtja razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov
v četrtek, 21. decembra 2017, ob 18. uri v Narodnem muzeju Slovenije, Muzejska 1, v Ljubljani. 
Razstavo bo odprla akad. prof. dr. Biba Teržan.
 

Slikovno gradivo
Fotografije v veliki ločljivosti so dostopne na tej povezavi (zip, 42,7 MB)
 

Na fotografiji:
Znamenita situla z Vač pri Litiji zaradi kakovostne izdelave prizorov in odlične ohranjenosti sodi med najlepše izdelke situlske umetnosti. Okrašena je s tremi pasovi – frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami. Prizore, ki se berejo kot zaporedje dogodkov, tolmačijo kot pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja železnodobnega veljaka. Fotografija: Uroš Acman.


Za dodatne informacije:
Petra Grom
Narodni muzej Slovenije, odnosi z javnostmi
T. 01/241 44 04; M. 051 253 781; E. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , www.nms.si