SPOROČILO ZA JAVNOST: Strokovnjaki našli ostanke poznorimskega zidu, ki je do zdaj veljal za uničenega

Ljubljana, 17. maj 2018

Osupljivo arheološko odkritje
STROKOVNJAKI NAŠLI OSTANKE POZNORIMSKEGA ZIDU, KI JE DO ZDAJ VELJAL ZA UNIČENEGA

Ekipi strokovnjakov iz Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta v okviru evropskega projekta Claustra+ na podlagi lidarskega posnetka in terenskih raziskav v bližini železniške postaje Verd nad Vrhniko odkrili nov del poznorimskega obrambnega sistema claustra Alpium Iuliarum. Dokumentirali sta 200 metrov zidu in 3 stolpe; s tem sta potrdili, da gre v resnici za ostanke dela Ajdovskega zidu, ki je do zdaj veljal za uničenega.
 

Claustra Alpium Iuliarum je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju današnje Slovenije in sodi med najpomembnejšo kulturno dediščino pri nas. Obrambni sistem je služil nadzoru nad trgovino in premiki prebivalstva na ozkem prehodnem območju jugovzhodnih Alp, kjer je deloma potekala tudi severovzhodna meja antične Italije. Danes poznamo več kot 30 kilometrov ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi ter 8 trdnjavami in utrdbami. Posamezni ostanki zapor se raztezajo med Posočjem in Kvarnerskim zalivom.

Ajdovski zid nad Vrhniko je najdaljši znani odsek v rimskem obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum. Ohranjeni zid je do nedavnega odkritja meril 6,5 km (skupaj s prekinitvami več kot 10 km). Glede na zemljevid arheologa Alfonza Müllnerja s konca 19. stoletja naj bi se obzidje začelo pod današnjo železniško postajo Verd. Arheologi so v preteklosti zato že opravljali terenske preglede, vendar jim zidu ni uspelo najti – veljal je za uničenega ob širjenju železniške postaje in ob urejanju terena za kamnolom na Verdu.

V okviru projekta Claustra+ pa so strokovnjaki prišli do novih odkritij. Arheologinja Edisa Lozić je z natančno obdelavo lidarskega posnetka uspela prepoznati topografski znak, ki bi utegnil biti del Ajdovskega zidu, kot ga je zarisal že Müllner. Ekipi Narodnega muzeja Slovenije in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta odkritje preverili tudi na terenu. Zaradi gosto poraslega območja sta se na najdišče morali prebiti celo z mačetami. Izkazalo se je, da gre v resnici za ostanke Ajdovskega zidu s stolpi, ki so veljali za uničene. V naslednjih dneh so traso toliko očistili, da so jo lahko znanstveno dokumentirali: potrdili so odkritje 200 m dolgega zidu in 3 stolpov, med njimi pa je razmeroma dobro ohranjen le prvi. Na podlagi izdelane dokumentacije bodo lahko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije za to območje ustrezno uredili varstveni režim.

Znani deli Ajdovskega zidu zdaj skupno merijo približno 6,7 km. Odkritje novega dela pomembno prispeva k utrditvi statusa najdaljšega odseka v celotnem obrambnem sistemu claustra Alpium Iuliarum. V Narodnem muzeju Slovenije pripravljajo 3D virtualno rekonstrukcijo celotnega zidu, ki bo kmalu tudi na ogled.

Kaj je lidar?
Lidar (Light Detection and Ranging) je metoda daljinskega zaznavanja, pri kateri z laserjem, nameščenim na letalo, merimo zemeljsko površje. S tem dobimo natančen zemljevid – digitalni model reliefa.

O evropskem projektu CLAUSTRA+
Temeljni cilji projekta CLAUSTRA+ (Čezmejna destinacija kulturnega in zelenega turizma Claustra Alpium Iuliarum) so ustrezna zaščita, predstavitev in povečanje prepoznavnosti kulturne dediščine ter razvoj kulturnega in zelenega turizma. Pri raziskovanju skupne kulturne dediščine sodelujejo štirje slovenski in pet hrvaških partnerjev. Projekt poteka v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014–2020, sofinancira ga Evropski sklad za regionalni razvoj.

Foto: Jure Kusetič


Dodatne informacije:
Petra Grom
Narodni muzej Slovenije, odnosi z javnostmi
T. 01/241 44 04; M. 051 253 781; E. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , www.nms.si