SPOROČILO ZA JAVNOST: Valvasorjeva nagrada za enkratne dosežke avtorjem razstave Preteklost pod mikroskopom

Ljubljana, 21. 5. 2018

VALVASORJEVO NAGRADO ZA ENKRATNE DOSEŽKE prejmejo avtorji razstave PRETEKLOST POD MIKROSKOPOM. Naravoslovne raziskave v muzeju Narodnega muzeja Slovenije

V Narodni galeriji so danes slavnostno podelili Valvasorjeva odličja za leto 2017. Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke so prejeli avtorji interaktivne razstave Narodnega muzeja Slovenije Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju, ki si jo je ogledalo več kot 20.400 obiskovalcev.

Foto: Bojan Velikonja

Avtorji interaktivne razstave Preteklost pod mikroskopom so obiskovalcem želeli predstaviti manj znano stran muzejskega dela, ki obsega preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine – skrbno strokovno delo s predmeti in zbirkami. To namreč omogoča, da je interpretacija muzejskih predmetov in vsebin neoporečna, korektna in avtentična. Razstava je prvič pri nas obiskovalcem pokazala, kako sta povezana znanost in muzej: naravoslovne, humanistične ter družboslovne znanosti je predstavila v odnosu do muzejskega dela, ob tem pa kot pomembno vprašanje sodobne muzeologije izpostavila tudi interpretacijo.

Avtorji razstave Preteklost pod mikroskopom. Naravoslovne raziskave v muzeju, ki so prejeli Valvasorjevo nagrado za enkraten dosežek za leto 2017, so: dr. Mateja Kos, muzejska svetnica; dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec; dr. Alenka Miškec, muzejska svetnica; Saša Rudolf, kustodinja; dr. Zora Žbontar, kustodinja (vsi iz Narodnega muzeja Slovenije) in prof. dr. Žiga Šmit (Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut »Jožef Stefan«).

O razstavi
Avtorji razstave so izbrali 14 izzivov (predvsem odmevne in v javnosti že poznane primere), ki so jih rešili s sodelovanjem naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved, na primer: Kako je bil videti zadnji Celjski grof Ulrik II.? Kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem? Koliko je stara neandertalčeva piščal? idr. Drugi sklop razstave so sestavljale predstavitve posameznih metod, ki so jih spremljali poskusi: obiskovalci so se tako na preprost in nazoren način seznanili z načinom delovanja, obogatili svoje teoretično znanje in osvežili razumevanje metod.

Elementi, ki so še posebej odlikovali razstavo
Tema: Naravoslovne znanosti v muzeju niso povezane le z delom konservatorjev-restavratorjev, ampak so bistvenega pomena tudi za reševanje drugih problemov, ki so preveč zapleteni, da bi jih lahko rešili samo z metodami arheologije, umetnostne zgodovine, etnologije in zgodovine.
Interdisciplinarnost: Razstava je temeljila na metodah naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih znanosti. Šele tvorno sodelovanje lahko prispeva k verodostojnim rezultatom.
Vprašanja sodobne muzeologije: Razstava je s preprostimi poskusi in interpretacijami na razumljiv način omogočila razumeti znanstvena dognanja, o katerih so obiskovalci že slišali, pa niso vedeli, da jih uporabljamo tudi na področju varovanja dediščine.
Sodelovanje: Razstava je nastala v sodelovanju skupine šestih soavtorjev in več kot 100 sodelavcev iz Narodnega muzeja Slovenije in drugih muzejev in galerij, inštitutov, univerz in posameznikov iz Slovenije in tujine. To je bila prva razstava v Narodnem muzeju Slovenije s tako velikim številom sodelavcev in tako široko mrežo sodelujočih ustanov.
Promocija znanstvenega dela v muzeju: Kompleksno znanje o muzejskih predmetih, poznavanje njihovega izvora in časa nastanka je temelj muzejskega dela in prav tako temelj vsake uspešne in strokovno utemeljene interpretacije.
Omogočanje uporabe znanstvenih metod sorodnim ustanovam: S predstavljenimi metodami so avtorji analizirali (in predstavili na razstavi) ne samo predmete iz Narodnega muzeja Slovenije, ampak tudi gradivo drugih muzejev, in jim s tem omogočili dostop do dragih znanstvenih preiskav.

Ob razstavi sta izšla katalog in vodnik, v Narodnem muzeju Slovenije pa so pripravili bogat spremljevalni program: vodene oglede razstave s strokovnjaki, predavanja, ogled pospeševalnika v Reaktorskem centru Instituta »Jožef Stefan«, demonstracije kemijskih poskusov, delavnice za šolske skupine in rojstnodnevna praznovanja za otroke.

Razstava je bila na ogled od 25. oktobra 2017 do 30. aprila 2018 v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski 1 v Ljubljani.
Nastala je v okviru raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

 


Dodatne informacije:
Petra Grom
Narodni muzej Slovenije, odnosi z javnostmi
T. 01/241 44 04; M. 051 253 781; E. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. , www.nms.si