Najstarejše knjige v Knjižnici Narodnega muzeja Slovenije so štiri inkunabule. Hranimo tudi nekaj sklopov publikacij posebnega nacionalnega pomena.|
Knjige slovenske protestantike
Slovensko slovstvo je v 16. stoletju naredilo velik korak. Leta 1550 je bila tiskana prva slovenska knjiga, v nadaljnjih 50 letih pa so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastjan Krelj, Adam Bohorič in Felicijan Trubar izdali 60 slovenskih knjig, avtorskih del oziroma priredb po tujih predlogah. Knjige slovenskih protestantov so redkosti, nekaj jih hranimo v naši knjižnici.
|
|
Od leta 1575 do leta 1582 je v Ljubljani deloval tiskar Janž Mandelc. Tiskal je v nemškem, latinskem, slovenskem in hrvaškem jeziku. Zanimivi so njegovi tiskani letaki, predhodniki časopisov. Foto: Neuwe zeytung: Wie der Türck ist den 28. tag Marcij, füdie Stat Medlinge dezogen, Ljubljana 1578 |
|
Zgodovinar, topograf in avtor umetniških del Janez Vajkard Valvasor ima posebno mesto v knjižnici NMS, saj hranimo celoten tiskani opus tega pomembnega Kranjca. Poleg umetniške vrednosti imajo njegovi topografski albumi in Die Ehre des Herzogthums Krain, 1689 (Slava vojvodine Kranjske) velik kulturnozgodovinski pomen. Foto: Ekslibris Janeza Vajkarda Valvasorja  Foto: Janez Vajkard Valvasor: Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae, Nürnberg 1688 |
|
Ljubljanski jezuitski kolegij je že sredi 18. stoletja izdajal poročila o svojem delu s seznami vseh učencev. V zbirki šolskih poročil je poleg teh najstarejših še večje število izvestij ljubljanskega liceja, klasične gimnazije, ljudskih in srednjih šol iz drugih slovenskih krajev. Foto:Izvestja ljubljanskega jezuitskega kolegija za leto 1762 |
|
Dokumenti o kulturnem in družabnem življenju v 19. in začetka 20. stoletja so tudi vabila na različne koncerte, veselice, pobožnosti, pa društvena poročila in pravila. V knjižnici je bogata zbirka tovrstnega gradiva iz raznih slovenskih krajev in iz tujine. Foto: Drobne tiskovine raznih društev |
|
Bogata zbirka plakatov slovenskega in nemškega gledališča (od leta 1842 do leta 1914) omogoča vpogled v delovanje teh kulturnih ustanov. Foto: Plakat je za operno predstavo leta 1844 |
|
V knjižnici hranimo periodični tisk, ki je izhajal na Slovenskem od 18. stoletja dalje. Najstarejša sta nemška časopisa Wochentliche Ordinari-Laybacher Zeitung in Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain. Ob koncu stoletja pa je začel izhajati tudi prvi slovenski časopis - Lublanske Novize. Iz 19. stoletja imamo časopise Novice, Edinost, Zgodnja Danica, Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Laibacher Zeitung, Telegraph officiel.
V času Ilirskih provinc je v Ljubljani izhajal francoski časopis Télégraphe officiel (1811-1813)
|
|
Stari knjigotrški prospekti so pomemben vir za zgodovino knjige. V knjižnici je ohranjen unikat - knjigotrški prospekt Janeza Krstnika Mayrja iz leta 1678, bogata je zbirka katalogov iz 18. stoletja. Foto: Zbirka knjigotrških prospektov iz 18. stoletja |
|
Friderik Irenij Baraga, misijonar, ki je deloval v 19. stoletju med severnoameriškimi Indijanci, je avtor številnih verskih knjig, ki jih imamo v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije. Dragocenost sta njegov slovar in slovnica očipevskega jezika (Dictoionary of the Otchipwe language, explained in English (1853); A theoretical and practical Grammer of the Otchipwe language (1850). Obe deli sta dar avtorja z njegovim podpisom.
Foto: Friderik Irenij Baraga: Dictionary of the Otchipwe language, explained in English (1853)
|
ROKOPISNO GRADIVO
 PrešernianaNajpomembnejši dokumenti rokopisne zbirke so Prešernovi rokopisi. Poleg osnutkov in rokopisov posameznih pesmi imamo tudi rokopis Krsta iz leta 1836, cenzurno-revizijski rokopis Poezij, pisma, šolska spričevala in odvetniške akte. Foto: Prešernov rokopis Zdravljice |
|
Korespondenca Žige in Karla Zoisa obsega 990 arhivskih enot. Foto: Kopitarjevo pismo Žigi Zoisu, Dunaj 13. 4. 1812 |
|
V zbirki Vodnikovih rokopisov so ohranjeni predvsem njegovi osnutki za zgodovinske in jezikoslovne razprave. Foto: Vodnikov rokopis Itinerarij iz let 1808 in 1809 |
