Sodobna japonska keramika

Narodni muzej Slovenije Prešernova, 13. december 2006 - 10. januar 2007

kat.-st.-41Veleposlaništvo Japonske v Ljubljani je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, ob podpori Japonske Fundacije pripravilo gostovanje potujoče razstave sodobne japonske keramike, ki bo v muzejskem atriju na ogled do 10. januarja.
Leta 1946 je svet japonske umetniške keramike, ki je med vojno zamrl, ponovno oživel, kar se je odražalo v oblikovanju glavnih šol ter večjih in manjših skupin, med katerimi so nekatere poudarjale tradicionalne tehnike, spet druge pa kreativnost umetniške keramike. Vse skupaj je do temeljev pretresel pojav nefunkcionalnih del, ki so pomenila premik v odnosu do umetne obrti. Izvor slednjega je bila skupina keramikov iz Kyota, ki si je nadela ime Sodeisha in je zaznamovala sredino petdesetih let dvajsetega stoletja.
Vodje skupine so bili Yagi Kazuo, Kumakara Junkichi in Suzuki Osamu. Odkrili so način umetniškega izražanja, ki je temeljil na uporabi tradicionalnih postopkov izdelovanja keramike - oblikovanja na vrtljivem kolesu, sušenja, glaziranja, žganja in finaliziranja. V sedemdesetih letih se je pojavila nova generacija umetnikov keramike: Yanagihara Mutsuo, Nakamura Kinpei, Morino Hiroaki (Taimei) in Koie Ryoji. Na njihovo delo je močno vplivala japonska sodobna umetnost, kot odgovor na vpliv povojne ameriške sodobne umetnosti. Poudarjena japonska identiteta in pristen japonski kulturni izraz v njihovih delih sta postala bistvo njihovega umetniškega ustvarjanja. Ti umetniki so prestavili tradicionalni proces oblikovanja keramike na vrtljivem kolesu, sušenja, glaziranja, žganja in finaliziranja na raven sodobne umetniške metodologije. Njihovo delo se razlikuje od konvencionalne sodobne umetnosti, pa tudi od drugih obrti, v omejenosti na en sam material, zaradi česar so oblike izdelane po značilnem, natančno določenem postopku.
V devetdesetih se je pojavila še mlajša generacija: Imura Toshimi, Maeda Tsuyoshi in Morino Akito. Imura ponese slog dela s črno glino, ki sta ga uvedla Yagi in Akiyama, še dlje in ustvarja veličastne, kompleksne oblike. Maeda oblikuje členaste forme s potiskom prstov skozi dve grudici gline. Rezultat so edinstvene stvaritve, ki jim zaradi čutne vezi med glino in roko pri postopku ustvarjanja pravi gnezda prstov. Morino ustvarja oblike, ki spominjajo na starodobne čolne ali vesla, pri tem pa so končni izdelki čudovito dekorativni in zelo sodobni, vse prej kot prvinski.
Današnji japonski ustvarjalci umetniške keramike gradijo na bogati zgodovini, jo negujejo in razvijajo nove izrazne smeri.