Numizmatični kabinet

33215_vNumizmatični kabinet je edina in osrednja ustanova te vrste v Sloveniji, kar mu daje prav posebno vrednost. Od ustanovitve muzeja so tu sistematično pridobivali in znanstveno preučevali numizmatične in druge muzealije, pomembne za denarno zgodovino ter denarništvo in bančništvo na slovenskem ozemlju.

Sistematske zbirke danes vsebujejo okoli 80.000 predmetov – novcev, bankovcev in drugih finančnih instrumentov ter medalj in psevdodenarja. Poudariti je treba, da Numizmatični kabinet od leta 1987 za Banko Slovenije hrani in izgrajuje zbirko bankovcev, ki jo je do takrat hranil numizmatični kabinet Narodne banke Slovenije. V okviru kabineta je tudi obsežna specializirana knjižnica.


Zgodovina Numizmatičnega kabineta
Od leta 1821, ko je bil ustanovljen Deželni muzej za Kranjsko, je muzej zbiral tudi denar s področja tedanje Kranjske. Iz poročil je razvidno, da so tedaj v muzej z volili ali darili prišle številne numizmatične zbirke lokalnih zbiralcev. Prvi neplačani kustos Muzejskega društva je bil Anton Jelovšek (1809–1877), ki je preučeval predvsem srednjeveško numizmatiko in je v muzeju deloval le kratek čas po letu 1839. Pozneje se je z numizmatiko obrobno ukvarjal kustos za arheologijo (v letih 1852–1889 K. Dežman, v letih 1889–1903 A. Müllner, v letih 1905–1909 W. Šmid). Po letu 1909 v muzeju skoraj dvajset let ni bilo zaposlenega arheologa, zato je skrb za numizmatične muzealije še bolj zamrla. Prvi kustos za numizmatiko je bil v Narodnem muzeju nastavljen šele leta 1948, ko je v muzeju pričel z delom Aleksander Jeločnik. Od leta 1964 je Numizmatični kabinet samostojni oddelek v okviru Narodnega muzeja Slovenije.


Projekti:


Akcesija

2003

Preberi več ...

Akcesija se je s 6.306 primerki v primerjavi s predhodnim letom skoraj podvojila. Velik del akcesije obsega številne muzealije v zvezi z osnutki in proizvodnjo tolarskih bankovcev in rednih ter priložnostnih kovancev. Velik del gradiva smo lahko pridobili s pomočjo Banke Slovenije, nekaj pa tudi z odkupom pomembne zasebne zbirke.

Pomembno je tudi pridobivanje gradiva z najdišč na področju Slovenije, ki pomenijo neprecenljiv zgodovinski vir. Za 1.595 muzealij (25,3 %) je bila izplačana odškodnina, ostale (74,7 %) so bile podarjene oziroma pridobljene v glavnem zahvaljujoč tesnemu sodelovanju z Banko Slovenije.


2002


Preberi več ...

Akcesija je bila številčno močna in je sledila začrtani zbiralni politiki. Njen namen je bil izpopolnjevanje sistematskih zbirk, še bolj pa reševanje numizmatične dediščine z znano provenienco. Nekaj izjemnih primerkov izpostavljamo z ilustracijami, omembe vredna je tudi četrtsilikva vzhodnogotskega vladarja Teoderika iz kovnice Sirmium (današnja Sremska Mitrovica) (inv. št. 50972).

Še posebej si sodelavci kabineta prizadevajo v celoti rešiti novčne zakladne najdbe vseh obdobij, ki imajo še poseben pomen kot primarni zgodovinski vir. Tako je bilo mogoče pridobiti del zakladne najdbe iz Okonine (Ljubno), ki je bila odkrita že leta 1992 ob izkopu temeljev pri gospodarskem poslopju. Najditelji so takrat naleteli na glineno posodo s srebrnimi novci. Nekaj novcev se je pogubilo, ali pa jih je lastnik razdelil, večina (63) pa jih je prišla v Numizmatični kabinet. Novci izvirajo iz različnih kovnic pokrajin Tirolske, Štajerske in Koroške, kovani so bili med letoma 1230 in 1360.


2001


Preberi več ...

Za plačevanje in shranjevanje denarja v preteklosti niso uporabljali zgolj kovancev ali bankovcev, ampak so vladarji za posebne zasluge posameznikom ali za državno blagajno v državnih kovnicah naročali tudi izdelavo palic iz zlata ali srebra. Palice so ohranjene le v skromnem številu, Numizmatičnemu kabinetu pa je uspelo pridobiti 319,19 g težko srebrno palico. Je v obliki strojene kravje kože, na njej pa je odtisnjena prva stran novca rimskega cesarja Konstancija II. in na tej podlagi jo je mogoče datirati v čas med 350 in 351. V palico je bilo dodatno vtolčeno ime njenega lastnika, kar daje palici dodatno zanimivost.

Na sprednji strani odlično ohranjenega rimskega sestercija cesarja Nerona (54-68) je vtisnjena kontramarka, ki je na prostoru celotnega rimskega imperija dokumentirana le v nekaj primerkih. Ker izvira novec s slovenskega najdišča, je izjemen spomenik denarne zgodovine tega prostora in prvovrstna obogatitev sistematskih zbirk Numizmatičnega kabineta.

Prvovrstna obogatitev numizmatičnih zbirk je tudi unikatna zlata medalja iz leta 1771, delo F. A. Šege, enega najbolj cenjenih medaljerjev svoje dobe. Medaljo so podelili kot nagrado za odlično konjerejo. Pridobitev je za nacionalno zbirko še toliko pomembnejša, ker je bil F. A. Šega rojen v Novem mestu, nato je deloval na habsburškem dvoru na Dunaju, pozneje na bavarskem dvoru v Münchnu.




ZBIRKEKabinet hrani številne sistematske zbirke. Poudarek pri izgrajevanju zbirk je bil vedno na zbiranju plačilnih sredstev, ki so bila v posameznih obdobjih v obtoku in veljavi predvsem na širšem področju današnje Slovenije. V posameznih primerih so v zbirke iz didaktičnih in predstavitvenih razlogov vključeni tudi tipični primerki denarja, ki je bil v obtoku na drugih območjih. V primeru volil posameznih privatnih zbirk Numizmatičnemu kabinetu oziroma odkupov zbirk ohranjamo le-te kot celoto.





ANTIKA Sistematske zbirke obsegajo lepše ohranjene novce, ki ponazarjajo novčno tipologijo v okviru posameznih kovnic in vladarjev. Pogosto slabo ohranjene novce, ki so bili odkriti na slovenskem ozemlju in predstavljajo zato izjemno dragocen zgodovinski vir, hranimo zgolj kot dokumente. Zaradi izrecne želje donatorja čuvamo v kabinetu tudi zbirko okoli 350 svinčenih etiket, odkritih v reki Kolpi v Sisku.



  • Grški novci
    Preberi več ...
    Zbirka grških novcev je razmeroma skromna vendar kvalitetna. Poudarek zbirke je na balkanskem delu grškega sveta, predvsem na novcih, ki so bili med 4. in 2. stoletjem pr. kr. kovani na področju Makedonije in Trakije. z lepimi primerki so predstavljene tako imenovane "grško-ilirske" kovnice v Dalmaciji ter novci ilirskih plemen (Daorsi) in ilirskih kraljev (Ballaios), kovani na istem prostoru.

    Zbirka vsebuje 158 primerkov, strokovno pa jo - skupaj z zbirko grško imperialnih novcev - obdeluje Andrej Šemrov in jo pripravlja za objavo v seriji Sylloge Nummorum Graecorum.

  • Keltski novci
    Preberi več ...
    V zbirki so zastopani predvsem keltski novci, ki so bili v obtoku na ozemlju današnje Slovenije in večina novcev ima poznane najdiščne podatke, zato so še posebej važen zgodovinski vir. Le manjše število keltskih novcev v zbirki predstavlja denarni obtok na sosednjih področjih, predvsem na Balkanu.

    Zbirka obsega trenutno 605 novcev. Vsi novci so računalniško dokumentirani in deloma objavljeni.

    Objava zbirke do leta 1976:
    P. KOS, Keltski novci Slovenije / Keltische Münzen Sloweniens (SITULA 18)
    1977, 242 x 175 mm, 156 str., 42 tab., Broš.

  • Rimski novci

Rimski republikanski novci

Preberi več ...
Večji del sistematske zbirke izvira že iz leta 1832, ko je bilo iz zbirke tedanjega sodelavca muzeja g. J. Repežiča (Repeshitsch) za numizmatično zbirko Deželnega muzeja pridobljenih 367 republikanskih novcev. Inventarna knjiga iz leta 1919 kaže, da se je zbirka v naslednjih devetdesetih letih povečala le za 14 primerkov. Od leta 1948 je zbirka narasla za nadaljnih 42 primerkov. V času njene kataloške objave leta 1990 je zbirka obsegala 423 republikanskih novcev.

Objava:
P. KOS in A. ŠEMROV, Rimski republikanski novci. Zbirka Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja, I / Münzen der Römischen Republik. Sammlung des Münzkabinetts des Nationalmuseums in Ljubljana (SITULA 28)
1990, 242 x 175 mm, 83 str., 39 tab. - ISBN 86-80651-02-8

 


Rimski imperialni novci


Preberi več ...

Zbirka obsega več kot 15.000 novcev rimskih vladarjev vseh delujočih kovnic. V njenem okviru hranimo tudi slabše ohranjene novce, ki ponazarjajo nekatere pomembne fenomene rimske numizmatike, kot so kontramarkiranje, polovičenje, ponarejanje.

Objava:
P. KOS in A. ŠEMROV, Rimski novci in kontramarke iz 1. stoletja. Zbirka Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja, II / Roman Imperial Coins and Countermarks of the 1st Century. Collection of the Coin Cabinet of the National Museum, II (SITULA 33)
1995, 242 x 175 mm, 127 str., 79 tab. - ISBN 961-6169-00-9

Naslednji zvezek kataloga zbirke rimskih imperialnih novcev (novci 2. stoletja) pripravlja Andrej Šemrov.

Grški provincialni novci


Preberi več ...

Danes v strokovni literaturi pogosteje poimenovani rimski provincialni novci. V to zbirko uvrščamo predvsem bronaste novce, kovane v času rimske prevlade nad nekdanjim grškim svetom, na vzhodnem delu rimskega imperija. Kvalitetno tipološko zastopani so predvsem novci številnih kovnic na balkanskem prostoru, predvsem na območju rimskih provinc Zgornja Mezija (Moesia Superior), Spodnja Mezija (Moesia Inferior), Makedonija (Macedonia), Dakija (Dacia) in Trakija (Thracia). Novci teh kovnic so bili v obtoku tudi na prostoru današnje Slovenije.

Zbirka vsebuje 198 primerkov. Zbirko strokovno obdeluje - skupaj z zbirko grških novcev - Andrej Šemrov in jo pripravlja za natis v seriji Sylloge Nummorum Graecorum.


SREDNJI VEK

Pomemben del zbirke vsebuje primerke novcev kovnic posvetne in cerkvene gosposke, ki so med 11. in 13. stoletjem delovale na današnjem slovenskem ozemlju (Ljubljana, Kamnik, Slovenj Gradec, Čatež, Brežice, Kostanjevica, Gutenwert, Ptuj, Pilštajn). Ta del zbirke je bilo v preteklih desetletjih mogoče bistveno izpopolniti s pomočjo primerkov iz zbirke Albina Pogačnika.

V zbirki so zastopani novci severnoitalijanskih kovnic (novci oglejskega, t.j. skledičastega tipa denariča) in novcev avstrijskega kroga (novci graškega oziroma dunajskega tipa denariča), ki so v času med 11. in 15. stoletjem bistveno vplivali na denarni obtok na današnjem slovenskem ozemlju.

Posamične najdbe novcev tega obdobja s slovenskih lokalitet je mogoče dokumentirati šele v zadnjem času. pogostejše so zakladne najdbe, ki pa so v preteklosti končale predvsem v tujih muzejskih zbirkah (predvsem v muzeju joanneum v Gradcu).

Nacionalno pomemeben segment zbirke tega obdobja predstavljajo pfenigi celjskih grofov, kovanih v Celju med leti 1436 in 1441.
Sistematski del zbirke obsega 1300 novcev.
 


 


NOVI VEK

Poudarek zbirke je na novcih, ki so bili od konca 15. stoletja v obtoku na današnjem slovenskem ozemlju. Razumljivo so zato v zbirki najbolje zastopani novci, kovani v okviru Svetega rimskega cesarstva, kasneje Avstro-Ogrske monarhije, po letu 1918 Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma po letu 1929 Kraljevine Jugoslavije. V zbirki so zastopani številni primerki, povezani z družinami, ki so imele v lasti določene dele današnjega slovenskega ozemlja (npr. grofje Windischgrätz, knezi Auersperg) ter primerki, ki so bili kovani v imenu kranjskih deželnih stanov.

Zbirka vsebuje 4761 primerkov in je v postopku revizije.

V drugi polovici 18. stoletja se tudi na širšem področju pojavijo prvi bankovci, vendar ti sestavljajo posebno zbirko.



MODERNO





ORIENT6737_v
Fotografija: Abasidi, Harun al-Rashid (786-809), dirhem









MEDALJE

Zbirka medalj obsega predvsem primerke, ki so povezani s slovenskim prostorom. Eden pomembnejših je segment medalj, ki jih je izdelal znani baročni medaljer Franc Andrej Šega (Franz Andreas Schega, rojen 1711 v Novem mestu, umrl 1787 v Münchenu). Ta je deloval sprva na dunajskem dvoru, nato pa je sprejel službo v kovnici bavarskih volilnih knezov v Münchenu in je danes poznan kot eden najboljših medaljerjev in pečatorezcev za kovance v 18. stoletju.

Na Slovenskem so sicer tako v zgodovini kot danes delovali le redki medaljerji - poleg redkih kiparjev predvsem Vladimir štoviček (1896-1989) in Stane Dremelj (1906-1991), kar se odraža tudi v zbirki medalj.

Zbirka vsebuje 588 primerkov, njeno objavo pa pripravljata sodelavec kabineta Andrej Šemrov in dr. Ivan Mirnik (Zagreb).







BANKOVCIZbirka bankovcev v kabinetu je bila dolga leta skromna in neurejena. Kabinet je pričel s sistematičnim izgrajevanjem zbirke bankovcev leta 1988, ko je prevzel v hranjenje zbirko bankovcev tedanje narodne banke slovenije. do konca leta 1987 je po dogovoru med obema numizmatičnima institucijama zbirko bankovcev namreč hranil in izgrajeval bančni kabinet. sredi devetdesetih let smo zbirko bankovcev bistveno izpopolnili s pridobitvijo privatne zbirke z. j., med katerimi so številne raritete, pomembne za slovensko monetarno zgodovino.

Danes obsega zbirka 14255 primerkov (bankovcev, zasilnih bankovcev, vzorcev bankovcev) in je v celoti računalniško dokumentirana.



OBVEZNICE, DELNICE IN DRUGI FINANČNI DOKUMENTI

Zbirka vsebuje številne delnice družb, ki so delovale na področju današnje Slovenije oziroma na področju Kraljevine Jugoslavije.

V zbirko so uvrščene tudi številne obveznice nekaterih posojil oziroma drugi finančni dokumenti.



ZAVAROVALNIŠKI DOKUMENTI

V zbirki so zastopani predvsem zavarovalniški dokumenti zavarovalniških institucij, ki so v preteklosti delovale na današnjem slovenskem ozemlju.



VARIA

  • Tehtnice
  • Hranilniki

Zbirko hranilnikov smo pričeli intenzivneje sistematično izgrajevati v zadnjih letih, predvsem s povečano ponudbo iz nekaterih slovenskih privatnih zbirk.

Zbirka vsebuje trenutno več kot 50 zanimivih primerkov, povezanih s slovenskim prostorom.