Management arheoloških parkov

IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE O MANAGEMENTU ARHEOLOŠKIH PARKOV

V okviru projekta je izšla tudi strokovna publikacija Management of an Archaeological Park.

Izobraževalni delavnici o managementu arheoloških parkov sta uspešno za nami.

Narodni muzej Slovenije je delavnici organiziral v okviru projekta »ParSJAd - Arheološki parki severnega Jadrana«, ki je del čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. Arheološki parki (kratek predstavitveni video Kaj je arheološki park?) lahko pomembno prispevajo k razvoju slovenskega kulturnega turizma pod pogojem, da so primerno urejeni in upravljani. Prav ta znanja smo skupaj z vabljenimi strokovnjaki predstavili na delavnicah. Ureditev arheološkega najdišča v kompleks arheološkega parka pomeni management arheološkega najdišča za obiskovalce. Zajema ureditev s posegi v najdišče ter pripravo in izvedbo t. i. mehkih vsebin, ki povečujejo razumevanje in doživetje in ustvarijo zanimivo ponudbo za preživljanje prostega časa za vso družino.


ZBORNIK POVZETKOV PREDAVANJ (tukaj še ANG. in ITA. verzija)

DIGITALNE PROSOJNICE POSAMEZNIH PREDAVANJ (klikni na naslov predavanja za ogled)

- Dejavnost arheološkega parka in oblike produktov kulturne dediščine (dr. Andreja Breznik, Narodni muzej Slovenije)

- Vloga arheoloških parkov v kulturnoturistični ponudbi (dr. Sonja Sibila Lebe, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru)

- Trajnostno trženje arheoloških parkov (doc. dr. Aleksandra Brezovec, Fakulteta za turistične študije TURISTICA Univerze na Primorskem)

- Trdnjava Eketorp – kraj kjer se srečujejo turizem, izobraževanje in eksperimentalna arheologija! Primer dobre prakse iz Švedske (Andreas Juhl (preko video klica), MBA, Trdnjava Ekertorp in Muzej okraja Kalmar)

- Rimska vila v Simonovem zalivu. Primer dobre prakse v Sloveniji (izr. prof. dr. Irena Lazar, Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem)

- Gradnja v varovanem območju kulturne dediščine - nasveti za lastnike (Mija Topličanec, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije)

- Strategije za delo z obiskovalci (Tina Hiti spec. tur. (video predavanje), Tina Hiti s. p., Turistično vodenje in organizacija kongresne dejavnosti)

- Veščina pripovedovanja zgodb (mag. Žiga Novak, MICE d. o. o. in TIME OUT EVENTS)

 



RAZISKAVA UPRAVLJANJA ARHEOLOŠKIH PARKOV

Po metodi študije primera smo izvedli obsežno raziskavo organizacij pri nas in v tujini. Zanimala nas je narava dejavnosti arheološkega parka. Arheološki parki so namreč po več kot stoletnem razvoju postali oblika multidisciplinarne dejavnosti in danes pomenijo nov način upravljanja z arheološko dediščino. Prikaz ruševin so obogatile širši javnosti razumljivejše oblike predstavitev preteklosti – govorimo o prikazih, ki se vrstijo na nekaj hektarjih površine – predvsem pa niz dodatnih dejavnosti, ki so arheološke parke oblikovale v kompleksno in privlačno turistično ponudbo.  Podrobno je bilo preučenih 10 organizacij po naslednjih kriterijih, ki so narekovali izbor: primeri dobre prakse, primeri slabe prakse, tradicija delovanja, poslovni preobrati, druge posebnosti. Poudarek preučevanja je bil na naslednjih temah: fizična ureditev najdišča, prezentacijske metode, načrt upravljanja, upravljavski tip in tip organizacije, lastništvo, investicije, kadrovska struktura, struktura in krivulja obiskovalcev, finančni tokovi (vrste prihodkov in odhodkov), vloga lokalne skupnosti in civilne družbe.

Analiza podatkov še teče.

V raziskavo so zajete naslednje organizacije:

Tujina:

  • Archäologischer Park Carnuntum (AT)
  • Keltenwelt Rosegg Froeg (AT)
  • Sagnlandet Lejre (DK)
  • La Ciutadella Ibérica de Calafell (ES)
  • Arheološki park Andautonija (CRO)
  • Régészeti Park Szachalombatta (HU)
  • Eketorp (SE)

Slovenija:

  • Antična nekropola Šempeter (Turistično društvo Šempeter)
  • Arheološki park Simonov Zaliv (UP, ZRS Koper, Inštitut za dediščino Sredozemlja)
  • Muzej na prostem Rogatec (Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec)