Znameniti predmeti

NEANDERTALČEVA PIŠČAL – PIŠČAL IZ DIVJIH BAB

Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna piščal, je dragocenost svetovnega pomena. Najdena je bila med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe blizu Cerknega in je izdelek neandertalca. 
 
Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Glasbeni poskusi po potrdili izsledke arheoloških raziskav, da velikost luknjic in njihova lega ne moreta biti naključni. Luknje je izdelal človek z namenom zvočnega izražanja. 
 
Piščal iz Divjih bab je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od drugih podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša okrog 20.000 let. To odkritje potrjuje, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.
 
Več ...

IDOL Z LJUBLJANSKEGA BARJA

Na območju kolišč pri Igu je bila med številnimi najdbami odkrita posoda iz žgane gline, oblikovana kot shematizirano človeško telo z ornamentom, ki predstavlja vezeno obleko. Ni mogoče potrditi, koga vaza predstavlja, oblečeno žensko ali moškega oziroma človeško telo z živalsko glavo, skoraj gotovo pa je, da gre za kultni predmet.
 
Motiv križa, ki se na vazi pojavi štirinajstkrat, je prastari simbol svetlobe, sonca in življenja. Zdi se, da so koliščarji skušali osmisliti naravne pojave in jih beležili. Oblika kipca se povezuje s podobo ozvezdja Orion v zimskem času, kar naj bi nakazovalo njegovo koledarsko vlogo.
 
Najdba je izjemna zaradi upodobljene simbolike, kar je odraz bogatega miselnega in verovanjskega sveta koliščarjev z Ljubljanskega barja. V tehnološkem in duhovnem smislu vaza skupaj z drugimi raziskavami nakazuje osrednje mesto ižanskih kolišč v tem delu Evrope.
 
Več ...

OKRASNA NAŠIVKA – NAJSTAREJŠA ZLATA PREDMETA Z OZEMLJA SLOVENIJE

Izjemna našivka sta bila del zaklada, skupine predmetov, ki so jih v času bronaste dobe kot daritev božanstvom odložili na breg Blejskega jezera. Slednje je bilo pomembno kultno središče, kar nakazujeta tudi prestižni zlati apliki. Zlati predmeti so bili v bronasti dobi izjemno redki in ni znano, kje je bilo pridobljeno zlato za izdelavo našivkov. Primerljivi našivki so bili odkriti v Švici, na Bavarskem in na Madžarskem, večinoma v bronastodobnih utrjenih naselbinah in bogatih ženskih grobovih.

Ob robovih našivkov iz tanke zlate pločevine so vidne luknjice, ki kažejo, da sta bila trakova pričvrščena na podlago, verjetno prišita na nošo, morda pokrivalo. Na okrasu prepoznavajo označevanje sončevega in luninega leta.

Več ...

EGIPČANSKA MUMIJA

V Kmetijskih in rokodelskih novicah so 7. oktobra 1846 poročali o nenavadnem darilu; v Ljubljano je iz daljnega Egipta prispela mumija ...
 
Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani je egipčansko mumijo v poslikani leseni krsti poklonil vitez Anton pl. Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu. To je danes edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo v Sloveniji. Antropomorfna lesena krsta je poslikana in popisana z besedili iz Knjige mrtvih, ki je ena izmed najstarejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu. Napisi v stolpcih ob straneh krste razkrivajo ime pokojnika (Akesuita), njegov poklic (Amonov svečenik v templju v Karnaku) in imeni njegovih staršev. Hieroglife na krsti je že leta 1866 prevedel Albert Kosmač, prvi slovenski orientalist. Akesuita je bil ob smrti star okoli 40 let in je umrl naravne smrti.
 
Mumija je januarja 2017 dobila stalno mesto v novem razstavnem prostoru, ki je oblikovan po navdihu egipčanskih grobnic. Poleg mumificiranega svečenika je razstavljena celotna muzejska egipčanska zbirka, ki jo sestavlja predvsem drobna plastika.
 
OBVESTILO
Stalna razstava Egipčanska zbirka je zaradi del zaprta od 11. do 17. marca 2019.
 
Več ...

Stran 1 od 7