The Forthcoming Exhibitions

KARL VOUK – LUŽIŠKI CIKLI

There are no translations available.

Občasna razstava
Na ogled 
od 5. do 25. aprila 2017 v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova 

Umetniška razstava Karla Vouka je posvečena Lužiškim Srbom. Povezana je z otroškim spominom avtorja na slike in risbe mojstra Měrćina Nowak-Njechorńskega, saj so prav njegove ilustracije Karla Vouka leta 2011 pripeljale v Lužico in nastala sta pričujoča likovna cikla Satkula (2014) ter Schwarzwasser/Čornica (2015). Umetnik se sooča s perečo problematiko rudarskih dnevnih kopov, ki ogrožajo jezik in kulturo Lužiških Srbov.

Po potoku Satkula poimenovani cikel obsega 25 fotografij, ki nas opozarjajo, kaj sledi pretirani industrializaciji, in postavljajo vprašanja o odnosu večinskega naroda do manjšin. Nemška ustava Lužiškim Srbom sicer jamči vrsto pravic, a jih novejša politična praksa ne upošteva. Oži njihov življenjski prostor, njihove vasi in cerkve podirajo, šege in navade tonejo v pozabo, ker jih ljudje – ki so bili po razlastitvi primorani zapustiti domovino – v novih okoliščinah ne morejo ohranjati. Po izgubi domov in kulture sledi izguba jezika, velikost lužiškosrbskega naroda upada iz roda v rod.
Cikel Schwarzwasser/Čornica je kombinacija C-printov in risb oglja na papirju. Čornica se nanaša na pripoved lužiškega pisatelja Jurija Kocha in na potok, ki ne najde poti do morja, saj se njegov tok konča v umetnem jezeru, posledici dnevnega kopa. Slike v spodnjih dveh tretjinah prikazujejo črno vodo, v zgornji tretjini pa variirajo avtorjeve skice lužiške krajine in risbe fragmentarnih pokrajin, narejene na podlagi satelitskih posnetkov, ki so nastali zaradi nevarnosti drsečih tal zaprtega področja.
Razstava je na ogled v sklopu 15. Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki jih prireja Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva.
O umetniku
Karl Vouk se je rodil leta 1958 v Celovcu. Po maturi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je na Dunaju študiral arhitekturo na Tehniški univerzi in slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti. Leta 1986 je pridobil naziv magistra arhitekture. Kot svobodni umetnik živi in dela v Rinkolah pri Pliberku.
Dogodek ob razstavi:
Torek, 4. aprila 2017, ob 18. uri: Odprtje razstave
Razstavo bo odprla mag. Sigrid Berka, veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani.
 

POTI SAMURAJEV. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

There are no translations available.

Občasna razstava
Na ogled od maja do oktobra 2017 v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova

Lik japonskega bojevnika – samuraja, njegovo orožje, bojne spretnosti in miselni svet nas vznemirjajo že vsaj stoletje in pol, odkar se je dežela vzhajajočega sonca po dolgi osami začela odpirati svetu.
 
Samurajska oborožitev pa tudi njegov etos in miselni svet so postali svojevrsten most, ki je japonsko kulturo približal Zahodu. Tako ni naključje, da se tudi Slovenci navdušujemo nad mojstrsko izdelanimi rezili, pretanjeno filozofijo, umetnostjo in borilnimi veščinami starodavne Japonske. Kako globoko segajo ti stiki, se marsikdaj niti ne zavedamo.
 
Zato ob podpori Veleposlaništva Japonske v Republiki Sloveniji, Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pripravljamo razstavo, na kateri bomo javnosti prvič doslej celovito predstavili okrog 50 izbranih primerkov japonskega orožja in zaščitne opreme iz Narodnega muzeja Slovenije ter več zasebnih zbirk – ob njih pa bojevnike, ki so jih nekoč uporabljali, svet, v katerem so živeli, in poti, po katerih je izročilo samurajev doseglo Slovence.
 
Samurajski oklep iz obdobja Edo, 18. stoletje, hrani Narodni muzej Slovenije (foto: Tomaž Lauko)
 

 
 
Priprave na razstavo potekajo že več let. V sklopu tega dela bomo tudi prvič podrobneje raziskali in ovrednotili zbirko japonskega orožja in bojne opreme v Narodnem muzeju Slovenije. Pri tem nam s svojim znanjem pomagajo številni sodelavci in strokovnjaki, med njimi zlasti g. Massimo Rossi, mojster poliranja japonskih rezil in generalni tajnik združenja Itaria Nihon Tōken Kyōkai.

V ponedeljek, 10. oktobra 2016 nas je obiskal g. Massimo Rossi. Kot izvedenec za japonsko orožje in bojno opremo pri nas določa čas izdelave, izvor in kakovost posameznih eksponatov, ki bodo na razstavi na ogled. Analiza obsega natančen pregled posameznega kosa opreme, mojster Rossi pa prepozna značilnosti posameznih razvojnih obdobij, na podlagi katerih gradivo smiselno kronološko umesti. Z njegovim obiskom bomo pridobili informacije, ki pomenijo bistven doprinos k dokumentaciji  zbirke japonskega orožja, posledično pa kakovostnejše predstavljanje predmetov javnosti.