SI
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad PirumZaprto
Show menu

200 let, 200 predmetov

Ob vstopu v praznično leto vas vabimo, da odštevate z nami! Do jubilejnega rojstnega dne, 15. oktobra 2021, vam bomo na družbenih omrežjih predstavili 200 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost zbirk Narodnega muzeja Slovenije.

Spremljajte nas na Facebooku in Instagramu!

Predmeti 100–51

100

Leitfaden für die das Landes-Museum in Laibach Besuchenden : zur Vergrösserung des für den Museumsfond bestimmten Capitals gewidmet / Fr. Jos. Grafen v. Hochenwart ... - Laibach : mit Ignaz Aloys Edlen v. Kleinmayr'schen Schriften, 1836. - 19, [1] str., 19 cm.
Leitfaden für die das Landes-Museum in Laibach Besuchenden : zur Vergrösserung des für den Museumsfond bestimmten Capitals gewidmet / Fr. Jos. Grafen v. Hochenwart ... - Laibach : mit Ignaz Aloys Edlen v. Kleinmayr'schen Schriften, 1836. - 19, [1] str., 19 cm.
15. 4. 2021

Prvi vodnik po muzejskih zbirkah
Zbirke Kranjskega deželnega muzeja so bile javnosti na ogled dostopne od leta 1831. Grof Franc Jožef Hohenwart, kurator te ustanove, je že aprila 1836 napisal prvi vodnik po muzejskih prostorih, ki so bili takrat še v stavbi liceja. Napisan v nemščini in gotici na 19 straneh vsebuje navedbo zbirk ali eksponatov, ki jih je muzej pridobil od svoje ustanovitve leta 1821, ter njihove darovalce.

99

Jurij Šubic, Personifikacija pomladi, ok. 1888, risba z ogljem, 590 x 303 mm, inv. Št. R-969.
Jurij Šubic, Personifikacija pomladi, ok. 1888, risba z ogljem, 590 x 303 mm, inv. Št. R-969.
13. 4. 2021

Jurij Šubic, Pomlad
Nežno dekle v plahutajočem oblačilu simbolizira pomlad v vsej svoji prebujajoči se podobi. Nastala je kot predloga za stensko dekoracijo novo izgrajene palače amaterskega arheologa Heinricha Schliemanna v Atenah (med drugim zlato Agamemnonovo masko v Mikenah).

Jurij Šubic je dobil naročilo za poslikavo po posredovanju avstrijskega klasicističnega slikarja Christiana Griepenkerla, profesorja na Akademiji lepih umetnosti na Dunaju, pod čigar vodstvom se je uril predvsem v slikanju mitoloških prizorov. A Šubicu se je zdel klasicizem preveč tog in neživljenjski: stremel k preseganju hladnih kontur s slikovitostjo tako v risbi kot tudi v sliki. Njegova personifikacija pomladi ni hladna, brezčasna ženska figura, temveč mladenka polna življenja, v plapolajoči tuniki, skozi katero proseva obris njenega telesa.

98

Bronasta zaponka, Magdalenska gora, 5. st. pr. n. št., d. 5 cm, inv. št. P 4004.
Bronasta zaponka, Magdalenska gora, 5. st. pr. n. št., d. 5 cm, inv. št. P 4004.
12. 4. 2021

Bronasta zaponka
Zaponka, izdelana v podobi voznika dvokolesnega voza s trovprego konj in ptico v letu, je bila odkrita v grobu deklice na Magdalenski gori. Morda upodablja legendo o nesrečnem Helijevem sinu Faetonu, ki ni znal obvladati konj, vpreženih v očetov sončni voz, in je zadet od Zevsove strele padel v reko Pad. Njegove sestre Heliade so žalovale spremenjene v topole in točile jantarne solze. Faetonov sorodnik, kralj Kiknos, se je od žalosti spremenil v laboda. V prid takšni razlagi predmeta je tudi omemba jantarnega okrasja, ki so ga našli med pridatki umrle deklice in je morda simboliziralo solze Heliad.

97

Elko (Gabrijel) Justin, France Prešeren, 1933, lesorez,225 x 152 mm (list), 163 x 116 mm (prizor), inv. št. G-298.
Elko (Gabrijel) Justin, France Prešeren, 1933, lesorez,225 x 152 mm (list), 163 x 116 mm (prizor), inv. št. G-298.
8. 4. 2021
Elko (Gabrijel) Justin, Portret Franceta Prešerna 
Resnična podoba Franceta Prešerna je še danes uganka: po doslej znanih portretih se mu je najbolj približal Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, ki ga je osebno poznal in ga je naslikal po spominu. Vsi ostali umetniki so se navdihovali pri njem, najverjetneje tudi Elko Justin, sicer strasten zbiralec, pa tudi ponarejevalec Prešernovih besedil. »Njegov« Prešeren je človek s sklonjeno glavo, z utrujenim obrazom, ki ga prežema melanholija … 

96

Jan Pietersz. Saenredam po Hendricku Goltziusu, Rebeka pri vodnjaku, okoli 1597, list iz serije Žene svetopisemskih očakov, bakrorez, 224 x 161 mm; signatura risarja desno sp. na prizoru (na vogalu zidanega vodnjaka): HG. Inuentor; napis na spodnji margini: Morigeram dum se praebet Rebecca Tonanti, / accipit obsequio praemiae digna suo. C. Schonæus.; Narodni muzej Slovenije, Grafični kabinet, G–3008.
Jan Pietersz. Saenredam po Hendricku Goltziusu, Rebeka pri vodnjaku, okoli 1597, list iz serije Žene svetopisemskih očakov, bakrorez, 224 x 161 mm; signatura risarja desno sp. na prizoru (na vogalu zidanega vodnjaka): HG. Inuentor; napis na spodnji margini: Morigeram dum se praebet Rebecca Tonanti, / accipit obsequio praemiae digna suo. C. Schonæus.; Narodni muzej Slovenije, Grafični kabinet, G–3008.
7. 4. 2021
Jan Pietersz. Saenredam po Hendricku Goltziusu, Rebeka pri vodnjaku 
Bakrorez Rebeka pri vodnjaku je ena največjih mojstrovin evropske manieristične umetnosti. Sodi v cikel Žene svetopisemskih očakov (poleg Izakove žene Rebeke še Abrahamova Sara ter Jakobovi Lea in Rahela). Izhaja iz elitnega kroga holandskih virtuozov grafičnega dleta: pripisano je bakrorezcu Janu Pietersz. Saenredamu, avtor pripravljalne risbe pa je njegov rojak Hendrick Goltzius, čigar (sicer pohabljena) roka je z osupljivo spretnostjo mojstrila slikarske, risarske in grafične veščine. Osnutek iz njegovega postitalijanskega obdobja je v italijanske vode usmeril tudi Saenredamov grafični rokopis. Biblično zgodbo o Mezopotamki dražesne lepote je z latinskim besedilom pospremil holandski humanist, dramatik in latinist Cornelius Schonæus. 

95

Ovidii Metamorphoseos icones, Bogenšperk, 1680, K 1836.
Ovidii Metamorphoseos icones, Bogenšperk, 1680, K 1836.
6. 4. 2021
Valvasor – Ovidove metamorfoze 
Publikacijo sestavlja 96 prizorov iz Metamorfoz (Preobrazb) rimskega pesnika Ovidija, izdelanih po predlogah nizozemskega tiskarja in grafika Crispijna de Passeja starejšega. Pod ilustracijami so kratke latinske razlage in nemški verzi, ki pojasnjujejo motive. Zbirka zgodb o preobrazbah, ki izhajajo iz antične mitologije in starodavnih pripovedk, so nastale v Valvasorjevi bakrorezniški delavnici na gradu Bogenšperk.

94

Zlat prstan, Lajh v Kranju, 2. polovica 6. st., pr. 2,25 cm, inv. št. S 1766.
Zlat prstan, Lajh v Kranju, 2. polovica 6. st., pr. 2,25 cm, inv. št. S 1766.
4. 4. 2021
Zlat prstan 
Okras na zlatem prstanu iz Kranja ponazarja del zgodnje bizantinske arhitekture. Najverjetneje je upodobljen šest kotni krstilni bazen, baptisterij, katerega oblika je prežeta s simboliko. V zgodnjekrščanskih skupnostih so se krščevali predvsem odrasli na velikonočno nedeljo – baptisterij je predstavljal maternico ponovnega rojstva in tudi grobnico starega življenja. Morda je želel lastnik tega prstana poudariti ravno ta pomemben dogodek, ko je vstopil v novo življenje.

93

Steklene miniature pod steklenim zvonom, II. steklarna na Javorniku Sigismunda (Žige) Pagliaruzzija, 30. leta 19. stoletja, steklo, v. 18,4 cm, inv. št. N 1805.
Steklene miniature pod steklenim zvonom, II. steklarna na Javorniku Sigismunda (Žige) Pagliaruzzija, 30. leta 19. stoletja, steklo, v. 18,4 cm, inv. št. N 1805.
2. 4. 2021
Steklene miniature pod steklenim zvonom 
Miniature, zbrane pod steklenim zvonom, najverjetneje niso izbrane po naključju. Najbrž so iz katere od pravljic ali basni, ki so pred skoraj 200 leti zabavale otroke in odrasle. Vendar zaenkrat še nismo uspeli ugotoviti, za katero gre. Skupinico so izdelali za predstavitev na deželni razstavi dosežkov obrti in industrije, ki je bila v Ljubljani leta 1844 in nadaljuje več stoletno tradicijo oblikovanja steklenih miniatur, ki marsikje poteka še danes. Steklarna Sigismunda (Žige) Pagliaruzzija je bila ena najbolj inventivnih na ozemlju Kranjske v prvi polovici 19. stoletja. Znana je predvsem po uvajanju starih tehnik oblikovanja stekla, ki so jih v 15. in 16. stoletju razvili beneški steklarji.

92

Ana Magdalena, vojvodinja v Münsterbergu, 1626, olje na platnu, 98 x 85 cm, inv. št. N 13334.
Ana Magdalena, vojvodinja v Münsterbergu, 1626, olje na platnu, 98 x 85 cm, inv. št. N 13334.
1. 4. 2021
Slika Ane Magdalene, vojvodinje v Münsterbergu
Zbirka slik Narodnega muzeja Slovenije je zelo raznovrstna, saj vsebuje slike na tekstilu, lesu, papirju, usnju, slonovini in kovinah. Slika Ane Magdalene, vojvodinje v Münsterbergu, je datirana v leto 1626 in je imela za oljne slike značilne poškodbe (1. fotografija). Pred konservatorsko-restavratorskim posegom smo stanje slike posneli v delu svetlobnega spektra med vidno in UV svetlobo, kjer so lepo vidne razlike v ohranjenosti in nanosih zaščitnih premazov (2. fotografija). Z rentgenskim posnetkom smo pridobili podatke, ki so določilno vplivali na potek konserviranja-restavriranja (3. fotografija). Po odstranjevanju starih slojev laka in nečistoč smo manjkajoče dele dopolnili z nanašanjem in modeliranjem voščeno smolne mase (4. fotografija). Na zadnji, 5. fotografiji, je prikazana slika po konserviranju-restavriranju.

91

Marmorni portret cesarja Konstancija Klora, Ljubljana, višina 28 cm, inv. št. 2470 (= R 11649).
Marmorni portret cesarja Konstancija Klora, Ljubljana, višina 28 cm, inv. št. 2470 (= R 11649).
31. 3. 2021
Portret cesarja Konstancija Klora 
Marmorni portret verjetno upodablja cesarja Konstancija Klora (vladal 293–306), očeta cesarja Konstantina (vladal 306–337), ki ga je krščansko izročilo poimenovalo Veliki, ker je pomembno vplival na to, da je bila krščanska vera od leta 313 dalje v rimski državi dovoljena. 

90

Baročne sobne orgle, Ljubljanska delavnica (Marko Göbl ali Janez Jurij Eisl), Ljubljana, sredina 18. stoletja, vir: Milko Bizjak, 2004, kost, češnjev les, hruškov les, lipov les, macesnov les, orehov les, smrekov les, ebenovina, ovčje usnje, kositer, mere: spodnji del: 87 x 43 cm, zgornji del: 76 cm x 27 cm, v.: 158 cm, inv. št. N 23143.
Baročne sobne orgle, Ljubljanska delavnica (Marko Göbl ali Janez Jurij Eisl), Ljubljana, sredina 18. stoletja, vir: Milko Bizjak, 2004, kost, češnjev les, hruškov les, lipov les, macesnov les, orehov les, smrekov les, ebenovina, ovčje usnje, kositer, mere: spodnji del: 87 x 43 cm, zgornji del: 76 cm x 27 cm, v.: 158 cm, inv. št. N 23143.
30. 3. 2021
Baročne sobne orgle
Sobne orgle iz druge četrtine 18. stoletja so edini primerek baročnih salonskih orgel, ki so se ohranile na območju Slovenije. Hkrati so to najmanjše orgle na Slovenskem iz obdobja baroka, saj imajo le dva registra. Vgrajene so v kos starejšega pohištva, dvodelni predalnik iz druge polovice 17. stoletja, ki je imel v spodnjem delu štiri, v zgornjem delu pa 6 predalov (2 x 3). 
Orgle so izdelali v sloviti Göblovi orglarski delavnici v Ljubljani. Tradicija delavnice izhaja od Marka Göbla (umrl 1752) prek njegovega naslednika Janeza Jurija Eisla. 
Letnice nastanka sobnih orgel iz Narodnega muzeja Slovenije ne moremo natančno opredeliti. Po leseni rezbariji, ki zapolnjuje praznino nad prospektnimi piščalmi, lahko inštrument datiramo v petdeseta leta 18. stoletja. To trditev dodatno podkrepljuje tudi fragment papirja, ki ga je mojster ob izdelavi inštrumenta uporabil kot dilatantni material med sapnico in piščalno desko. Na dveh razrezanih koščkih papirja, ki sta nalepljena na zgornji del sapnice, lahko razberemo letnico 17–55.

89

Rožen glavnik, Lajh v Kranju, 6. st., d. 17,2 cm, inv. št. S 7601.
Rožen glavnik, Lajh v Kranju, 6. st., d. 17,2 cm, inv. št. S 7601.
29. 3. 2021

Rožen glavnik
Figuralne upodobitve na glavnikih so zelo redke. Na glavniku iz Kranja je upodobljen spopad dveh konjenikov z mečema. Na eni strani sta prikazana konjenika, ki jezdita drug proti drugemu z dvignjenima mečema. Na drugi strani je upodobljen vojščak z dvignjenim mečem in oba konja brez jezdecev. Okoli so razporejeni deli človeškega telesa, verjetno premaganega vojščaka. Miti o legendarnih konjeniških dvobojih so bili zelo priljubljeni. Nekaj so jih zapisali tudi sočasni kronisti.

88

Prešernova diploma, 56 x 39 cm. Prešernova zapuščina, inv. št. 152.
Prešernova diploma, 56 x 39 cm. Prešernova zapuščina, inv. št. 152.
27. 3. 2021

Prešernova diploma, 27. marec 1828
Največji slovenski pesnik France Prešeren je bil po izobrazbi pravnik. Na pergamentu pisano univerzitetno diplomo, s katero je rektor univerze na Dunaju leta 1828 promoviral Prešerna za »doctorem in iure«, je najprej hranil njegov sorodnik Janez Prešeren, notar v Radovljici, po njegovi smrti pa okrajni tajnik gospod Schorl. V muzej je prišla 16. 7. 1913.

87

Anonimni avtor, Ljubljana – stolnica, šolski drevored, grad, med 1841 in 1847, akvarel, gvaš, 341 x 454 mm, inv. št. R-1416.
Anonimni avtor, Ljubljana – stolnica, šolski drevored, grad, med 1841 in 1847, akvarel, gvaš, 341 x 454 mm, inv. št. R-1416.
24. 3. 2021
Ljubljana – pogled na stolnico, šolski drevored in grad
Ljubljanska stolnica je bil od nekdaj priljubljen motiv za umetnike, med slednjimi pa bi težko našli koga, ki bi upodobil tudi drevored pred njo. Nekateri so ga imenovali stolni, drugi šolski, nekateri pa kar Mesto vzdihljajev, kjer so se srečevali zaljubljenci. Avtor, ki mu ne vemo imena, ga je postavil v prvi plan upodobitve, na kateri vladata veličastna stolnica in grad vrh griča: redki sprehajalci pod drevesnimi krošnjami so droben odsev mestnega življenja.

86

Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen Czirknitzer-See / … mitgetheilet von Franz Anton von Steinberg ... - Laybach : gedruckt bey Anna Elisabetha Reichhardtin ..., 1758 [i. e. 1761]. - [12], 235, [1] str., [2], 33 f. pril., 21 cm, K 1020.
Gründliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen Czirknitzer-See / … mitgetheilet von Franz Anton von Steinberg ... - Laybach : gedruckt bey Anna Elisabetha Reichhardtin ..., 1758 [i. e. 1761]. - [12], 235, [1] str., [2], 33 f. pril., 21 cm, K 1020.
22. 3. 2021
Temeljno poročilo o notranjskem Cerkniškem jezeru 
V pozornost vzbujajoči knjigi o Cerkniškem jezeru, ki jo je sestavil zemljemerec in slikar Franc Anton Steinberg, izvemo o naraščanju ter upadanju jezera, odtokih in dotokih, vrelcih, jamah, omenja tudi izvir Ljubljanice pri Vrhniki, lov in posebne lovske naprave. Publikacijo je dopolnil s slikami in zemljevidi. Vse podobe je verjetno narisal sam, v baker pa jih je vrezal Josip Weimmann.

85

Keramičen lonček, verjetno Drnovo pri Krškem, 3.–4. st., višina 14 cm, inv. št. R 967.
Keramičen lonček, verjetno Drnovo pri Krškem, 3.–4. st., višina 14 cm, inv. št. R 967.
20. 3. 2021
Keramičen lonček
Na keramičnem lončku je vpraskano voščilo VTERE FELIX (Naj ti dobro služi!). To in podobna voščila sreče so Rimljani razmeroma pogosto zapisali na uporabne predmete.

84

Srebrnik (denarius), Rimska republika, 211 pr. n. š., vel. 18,5 × 19 mm, inv. št. LJ 235.
Srebrnik (denarius), Rimska republika, 211 pr. n. š., vel. 18,5 × 19 mm, inv. št. LJ 235.
19. 3. 2021
Rimski republikanski srebrnik
Srebrnik (lat. denarius) je bil skovan leta 211 pr. n. š.; to je tudi leto, ko je Rimska republika začela kovati te srebrnike, ki so imeli pomembno mesto v rimskem denarništvu vse do 3. stoletja. Ime izhaja iz lat. deni (= po deset), kar pomeni oznako vrednosti, zato je na sprednji strani novca rimska številka X. Beseda denar, ki jo v vsakdanjem življenju izrečemo neštetokrat, pa izvira prav iz te latinske besede.

83

Boben kranjske narodne straže, Slovenija, 1848, provenienca: kranjska narodna straža, poslikan les, medenina, usnje, v. 27 cm, 2r. 40 cm, inv. št. N 16997.
Boben kranjske narodne straže, Slovenija, 1848, provenienca: kranjska narodna straža, poslikan les, medenina, usnje, v. 27 cm, 2r. 40 cm, inv. št. N 16997.
16. 3. 2021
Boben kranjske narodne straže
Boben kranjske narodne straže je na lesenem obodu pobarvan s slovensko trobojnico (bela, modra, rdeča). Ima pokončno obliko tako imenovanega vojaškega bobna z vrtljem (nem. Wirbel). 
Vesti o revoluciji (revolucionarno leto 1848 in program Zedinjene Slovenije) na Dunaju, o padcu Metternicha in o obljubi ustave so v naše kraje prispele v nekaj dneh, 16. 3. so dosegle tudi Ljubljano. Še istega dne je delavstvo iz mesta in okolice, skupaj z delom meščanstva in študentov, po Ljubljani priredilo revolucionarne manifestacije. Napadli so vse tiste ustanove, ki so najbolj otipljivo predstavljale star fevdalni sistem. Vdrli so tudi v stanovanje osovraženega ljubljanskega župana, ki pa ga niso našli doma, saj je pred demonstranti na vrat na nos zbežal iz gledališča na Vrhniko. Meščanstvo samo z uradništvom – z guvernerjem na čelu – je proslavilo revolucijo s slavnostno predstavo v gledališču. Prestrašeni meščani so si še tisto noč uredili narodno stražo, ki je skupaj z vojaštvom nastopila proti demonstrantom. Bleiweis je v Novicah še posebej podčrtaval pomen narodnih straž, v njih je videl obrambo pred nadaljevanjem revolucije. 
V narodnih stražah, ki so se osnovale na podoben način tudi po drugih mestih in trgih na Slovenskem, so bili plemiči, meščani in študentje. Rokodelski pomočniki, služinčad in vsi, ki so živeli od dnevne ali tedenske mezde, v narodni straži niso mogli sodelovati. Delavstvo je bilo torej, kakor na Dunaju, tudi pri nas izločeno.

82

Karl Friedrich Schinkel, Predjamski grad, 1816, litografija s peresom, 380 x 312 mm (prizor), 389 x 314 mm (obrezan list), signatura in datacija desno sp. pod prizorom: nach der Natur und mit der Feder auf / Stein gezeichnet von Schinkel 1816; levo sp. pod prizorom: Steindruck von Fr. Klinsmann in Berlin.; napis pod prizorom: DAS SCHLOSS PREDIAMA IN CREIN XII STUND : VON TRIEST [Grad Predjama na Kranjskem, 12 ur od Trsta]; NMS Grafični kabinet, inv. št. G–3999.
Karl Friedrich Schinkel, Predjamski grad, 1816, litografija s peresom, 380 x 312 mm (prizor), 389 x 314 mm (obrezan list), signatura in datacija desno sp. pod prizorom: nach der Natur und mit der Feder auf / Stein gezeichnet von Schinkel 1816; levo sp. pod prizorom: Steindruck von Fr. Klinsmann in Berlin.; napis pod prizorom: DAS SCHLOSS PREDIAMA IN CREIN XII STUND : VON TRIEST [Grad Predjama na Kranjskem, 12 ur od Trsta]; NMS Grafični kabinet, inv. št. G–3999.
13. 3. 2021
Karl Friedrich Schinkel, Predjamski grad 
»Portret« gradu Predjama ima v nizu historičnih upodobitev tega bisera kranjske utrdbene arhitekture posebno mesto: podal ga je eden najodličnejših in vsestranskih klasicističnih umetnikov, pruski arhitekt, urbanist, slikar in grafik ter scenograf Karl Friedrich Schinkel. Dragocen pa je tudi po tehnični plati kot inkunabula tedaj mlade grafične tehnike – litografije. Z atraktivno lego v zavetju skalne votline je bil ta renesančni dragulj od nekdaj navdih umetnikom. Tudi Schinkla je očaral z lepoto, scenskimi učinki in romantičnim sožitjem z naravno kuliso. Skiciral ga je na poti v Italijo (1803), leta 1816 pa je motiv iz popotne skicirke prenesel v grafični medij; list je izšel v Berlinu, enem od središč takratne litografske dejavnosti.

81

Keramična oljenka, Ljubljana, 1.–2. st., d. 10,6 cm, inv. št. R 9968.
Keramična oljenka, Ljubljana, 1.–2. st., d. 10,6 cm, inv. št. R 9968.
12. 3. 2021
Keramična oljenka 
Keramične oljenke z imenskimi pečati na spodnji strani so na najdiščih rimske dobe v Sloveniji pogoste najdbe, še posebej v grobovih. Oljenka na sliki je verjetno izdelek velike delavnice na območju Modene v severni Italiji, ki je imela obsežna tržišča.

80

Elias Bäck, Portret Janeza Gregorja Dolničarja plemenitega Thalberg, 1700, bakrorez, 176 x 126 mm (odtis), 208 x 154 mm (list), inv. št. G-541.
Elias Bäck, Portret Janeza Gregorja Dolničarja plemenitega Thalberg, 1700, bakrorez, 176 x 126 mm (odtis), 208 x 154 mm (list), inv. št. G-541.
10. 3. 2021
Elias Bäck, Portret Janeza Gregorja Dolničarja plemenitega Thalberg 
10. marca leta 1655 se je rodil Janez Gregor Dolničar, doktor civilnega in kanonskega prava, zgodovinar in kronist, soustanovitelj in član prve znanstvene inštitucije na Kranjskem, imenovane Academia operosorum (Akademija delovnih). Vzpostavil je stike z evropskimi kulturnimi inštitucijami in v Ljubljano povabil odlične italijanske umetnike, ki so ji vdihnili baročno podobo.

79

Bronast obesek, Bitnje v Bohinju, 6.–5. st. pr. n. št., d. 4 cm, P 10026.
Bronast obesek, Bitnje v Bohinju, 6.–5. st. pr. n. št., d. 4 cm, P 10026.
8. 3. 2021
Bronast obesek  
Obesek v obliki roke s prikazanimi življenjskimi črtami so našli med arheološkimi raziskavami železnodobnega grobišča pri Bitnjah v Bohinju. Tamkajšnji grobovi so pripadali prebivalcem naselbine na Ajdovskem gradcu. Obeski v obliki roke veljajo za predmete, ki niso imeli zgolj okrasne vrednosti, temveč tudi simbolni in magični pomen. Povezujemo jih z nošo žensk, ki so imele poseben status v tedanji družbi.

78

Giovanni Battista Pieroni von Gagliano, Ljubljana, 1639, perorisba s sepio, 187 x 292 mm, inv. št. R-1415.
Giovanni Battista Pieroni von Gagliano, Ljubljana, 1639, perorisba s sepio, 187 x 292 mm, inv. št. R-1415.
5. 3. 2021
Giovanni Battista Pieroni, Veduta Ljubljane 
Ena izmed najstarejših upodobitev Ljubljane je bila sestavni del poročila o stanju utrdb na Kranjskem, ki ga je vojaški inženir Giovanni Pieroni poslal na dunajski dvor cesarju Ferdinandu III. Avtor je sicer največ pozornosti posvetil gradu in mestnemu obzidju, vendar med gručo pod grajskih grič stisnjenih stavb lahko prepoznamo tudi druge sakralne in profane objekte, izrisane s skoraj »inženirsko« natančnostjo. Zato je veduta dragocen historični dokument za vse, ki se ukvarjajo s preučevanjem vojaške in arhitekturne zgodovine.

77

Highgrove Florilegium : watercolours depicting plants grown in the garden at Highgrove / [text by Christopher Humphries and Frederick J. Rumsey ; preface by H.R.H. The Prince of Wales]. - Limited ed. - London : Addison Publications, 2008-2009. - 2 zv. - 67 cm, K IX 129.
Highgrove Florilegium : watercolours depicting plants grown in the garden at Highgrove / [text by Christopher Humphries and Frederick J. Rumsey ; preface by H.R.H. The Prince of Wales]. - Limited ed. - London : Addison Publications, 2008-2009. - 2 zv. - 67 cm, K IX 129.
3. 3. 2021
Highgrove Florilegium
Gre za prestižni in veličastni komplet dveh knjig, v katerem so zbrane akvarelne botanične ilustracije s posestva valižanskega princa Charlesa. Ob listanju dragocenega florilegija smo presenečeni nad lepoto 124. ilustracij, ki jih je ustvarilo 72 svetovno znanih umetnikov. Oba zvezka delujeta mogočno tudi zaradi svoje velikosti in teže, saj v dolžino merita kar 67 centimetrov, tehtata pa presenetljivih 11 kg.

76

Ljubljana, 2000 (?); pozlačen cink, emajl; 85 x 60 mm, NMS, inv. št. N 37552
Ljubljana, 2000 (?); pozlačen cink, emajl; 85 x 60 mm, NMS, inv. št. N 37552
1. 3. 2021
Naprsna insignija Veljka Varićaka 
Delovanje prostozidarskih bratovščin na Slovenskem, ki so promovirale človečnost, strpnost, dialog in mir, se je razmahnilo v obdobju jožefinske Avstrije. Sledil je čas prepovedi delovanja in preganjanja, ponoven razcvet pa so doživele po osamosvojitvi Slovenije. 
Za ponoven razmah prostozidarstva v Sloveniji ima zasluge Veljko Varićak (1929–2013). Marca 1991 je bil sprejet med prostozidarje, po ustanovitvi Velike lože Slovenije leta 1999 pa se je aktivno vključil v obnavljanje prostozidarskih redov, Škotskega in Yorškega reda. Višje prostozidarske stopnje v okviru Škotskega reda je dosegel že leta 1991, leta 2000 je postal suvereni komandant škotskega reda za Slovenijo.

75

Les Modes parisiennes illustrées: Journal de la bonne compagnie, 28 cm, hranjeno kot nevezano gradivo v arhivskih škatlah, primer 24. 9. 1870.
Les Modes parisiennes illustrées: Journal de la bonne compagnie, 28 cm, hranjeno kot nevezano gradivo v arhivskih škatlah, primer 24. 9. 1870.
27. 2. 2021
Modni listi 
Les Modes parisiennes illustrées: Journal de la bonne compagnie (1835-1885) sodijo v bogato zasebno knjižnico grofa Antona A. Auersperga, ki je del knjižnice NMS. Pripadali so njegovi soprogi Mariji R. A. Attems. Dame 19. stoletja so se ob listanju modnih listov seznanjale z novo modo, kroji, modnimi dodatki, tkaninami, pohištvom in pa tudi z literaturo, poezijo ter gledališčem.

74

Ivan Vavpotič, Diploma, izdana Karlu Chodounskemu, 1903, pero, tuš, tempera, zlata bronza, iluminacija, sign. levo sp.: Ivan Vavpotič, 629 x 894 mm, NMS GK, inv. št. D–132.
Ivan Vavpotič, Diploma, izdana Karlu Chodounskemu, 1903, pero, tuš, tempera, zlata bronza, iluminacija, sign. levo sp.: Ivan Vavpotič, 629 x 894 mm, NMS GK, inv. št. D–132.
26. 2. 2021
Diploma, izdana Karlu Chodounskemu
Častno diplomo, delo Ivana Vavpotiča, je Slovensko akademično društvo Ilirija v Pragi podelilo češkemu zdravniku, profesorju s Karlove univerze, dr. Karlu Chodounskemu. Ugledni farmakolog, balneolog, toksikolog in klimatolog pa športnik in gornik jo je prejel za vsestransko pomoč Slovencem. Bil je ustanovitelj podpornega društva za slovenske študente na Češkem, njihov mentor in začetnik našega organiziranega  planinstva. Konec 19. stoletja, ko so bile gore prostor prebujanja nacionalne in domoljubne zavesti, je na temelju slovanskega planinskega zavezništva promoviral slovenske gore, ustanovil Češko podružnico Slovenskega planinskega društva v Pragi (1897), dal postaviti Češko kočo (1900) in Kočo pod Mangartom ter urediti naše planinske poti.

73

Srebrn pasni zaključek, Ljubljanica pri Rakovi Jelši, okoli leta 400, d. 4,52 cm, teža 14,18 g, inv. št. V 2139.
Srebrn pasni zaključek, Ljubljanica pri Rakovi Jelši, okoli leta 400, d. 4,52 cm, teža 14,18 g, inv. št. V 2139.
24. 2. 2021

Srebrn pasni zaključek
Srebrn pasni zaključek je zanimiv zaradi posebnega okrasa vtisnjenih pik. Takoj pod zakovicama sta vtisnjeni grški črki ω in β, ki sta najverjetneje iniciali lastnika, vojaka iz vzhodnega dela rimskega cesarstva. Pike v sredini so interpretirane kot upodobitve zvezdnih konstelacij, po katerih so v antiki določali čas in se ravnali po njih pri navigaciji. Lastniku je lahko ta pasni zaključek služil kot preprost astrolab.

72

Verižna srajca, nemške dežele, 15. st., jeklena žica, š. 128 cm, inv. št. N 4587.
Verižna srajca, nemške dežele, 15. st., jeklena žica, š. 128 cm, inv. št. N 4587.
22. 2. 2021
Verižna srajca
Verižni oklep iz kovinskih obročkov so izumili že v latenski dobi. V srednjem veku je sodil med najbolj razširjene vrste zaščitne opreme evropskih bojevnikov. Dolga srajca s tričetrtinskimi rokavi je značilen primerek iz nemških delavnic. V celoti je sestavljena iz razmeroma velikih, sploščenih obročkov, spojenih s klinasto kovico. Izdelava takšnega oklepa iz okrog 30.000 žičnih obročkov je bila izjemno zamudna. Ocenimo lahko, da so za konstrukcijo verižne srajce potrebovali vsaj okrog 700 delovnih ur in več kot kilometer jeklene žice. Uporabniku je zagotavljala odlično zaščito zlasti pred sekanjem in rezanjem. Bila je tudi razmeroma udobna za nošenje – tehta le 6,7 kg, zaradi gibkosti verižne pletenine pa uporabnika ne bi bistveno ovirala pri gibanju.

71

Bankovec za 3 krajcarje, natisnjen v Ljubljani, 1848, vel. 64 × 45 mm, inv. št. LJ 6713.
Bankovec za 3 krajcarje, natisnjen v Ljubljani, 1848, vel. 64 × 45 mm, inv. št. LJ 6713.
21. 2. 2021
Prvi bankovec s slovenskim besedilom
Revolucionarno leto 1848 je prineslo številne spremembe na politično-upravnem, kulturnem in gospodarskem, pa tudi finančnem področju. Zaradi negotovih razmer prebivalstvo namreč ni več zaupalo v papirnat denar in je doma kopičilo kovance, kar pa je pripeljalo do pomanjkanja drobiža. Zato je Ljubljanska mestna občina novembra 1848 izdala »denarne listke« za 3, 5, 10, in 15 krajcarjev. Za nas je veliko bolj kot finančni učinki pomembno sporočilo na bankovcih; to je v duhu slovenskega narodnega prebujenja prvič napisano tudi v slovenščini.

70

Ljubljanske steklarne, 1. tretjina 16. stoletja, steklo, v. 9,8 cm, inv. št. N 2133.
Ljubljanske steklarne, 1. tretjina 16. stoletja, steklo, v. 9,8 cm, inv. št. N 2133.
18. 2. 2021
Kozarec kocen
Kozarec za vino je izdelan v takrat modernem gotskem slogu. Njegovo ime, kozarec kocen (nemško Krautstrunk), se povezuje z zeljem. Oblika prirezanih steklenih jagod, ki ga krasijo, je podobna  kocenu, ki nastane, ko zeljni glavi odrežemo liste. Zeleno barvo je steklar uporabil namenoma – v času gotike je bila poleg oranžne, rumene in rjave zelo pogosta za krašenje steklenih in keramičnih posod. Oblika steklenih jagod je posnemala sadeže, iz katerih je bilo izdelano vino, in sicer različno jagodičevje, datlje in podobno. Kozarec so najverjetneje izdelali v Ljubljani, kjer so v 16. stoletju izdelovali zelo kvalitetno steklo, podobno beneškemu. Lastnika steklarne sta bila najprej Janez, nato pa Vid Khisl, pomembna podjetnika.

69

Bronasta ključa, Lajh v Kranju, grob 229, 6. st., d. 8,8 cm in 8,9 cm, inv. št. S 1322.
Bronasta ključa, Lajh v Kranju, grob 229, 6. st., d. 8,8 cm in 8,9 cm, inv. št. S 1322.
16. 2. 2021
Bronasta ključa
V Lajhu v Kranju so v ženskem grobu odkrili par skrbno izdelanih bronastih ključev. Ključe so v času preseljevanja ljudstev mnogokrat pridali v grobove odraslih žensk in deklic. To navado so najverjetneje prevzeli od Rimljanov. Ključi so že od prazgodovine močno povezani z ženskami. Na plošči iz Motebelluna iz 4. st. pr. n. št. je upodobljena gospodarica živali kot boginja s ključi. Pozneje so ključe pridajali kot uporabne predmete za zaklepanje vrat in skrinj, a so imeli tudi simbolni pomen hišne gospodarice. Pripisovali so jim moč zagotavljanja plodnosti in rasti. 

68

Veliki pustni korzo, Slavčeva maškarada, 2. februar 1913, velika dvorana hotela Union v Ljubljani, hranjeno v škatli drobnih tiskov.
Veliki pustni korzo, Slavčeva maškarada, 2. februar 1913, velika dvorana hotela Union v Ljubljani, hranjeno v škatli drobnih tiskov.
14. 2. 2021
Veliki pustni korzo

Med zanimivo knjižno gradivo sodijo tudi drobni tiski. Med njimi so vabila na plese, maškarade, koncerte, gasilske veselice, gledališke predstave, zlete športnih društev. Izbrali smo vabilo na veliki pustni korzo oziroma Slavčevo maškarado v veliki dvorani hotela Union. Tam se je v prvi polovici 20. stoletja odvilo veliko najrazličnejših prireditev, ki so razveseljevale ljudi in poskrbele za razvedrilo meščanov.

67

Caspar Merian, Veduta Gorice, list iz Topographia provinciarum Austriacarum Austriae, Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc., 1649, bakrorez, 283 x 342 mm (list), 192 x 295 mm (odtis), inv. št. G-5876.
Caspar Merian, Veduta Gorice, list iz Topographia provinciarum Austriacarum Austriae, Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc., 1649, bakrorez, 283 x 342 mm (list), 192 x 295 mm (odtis), inv. št. G-5876.
13. 2. 2021
Veduta Gorice
Merianova veduta Gorice, bolj vizionarska kot realistična (avtor najverjetneje kraja ni nikoli ni obiskal), sodi med njene najstarejše upodobitve. Čeprav je bila tedaj majhno naselje, ki ga je obvladovala mogočna grajska arhitektura, jo je uvrstil v znamenito delo Topographia provinciarum Austriacarum Austriae, Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc., v katerem so predstavljena najpomembnejša mesta tistega časa. Morda jo je izbral zaradi tedaj razširjene domneve, da je naslednica Noreje – prve prestolnice Norika.

66

Keramični pečatnik, Pusti Gradac, sredina 5. tisočletja pr. n. št., d. 6 cm, inv. št. B 5994.
Keramični pečatnik, Pusti Gradac, sredina 5. tisočletja pr. n. št., d. 6 cm, inv. št. B 5994.
11. 2. 2021
Keramični pečatnik
S keramičnimi pečatniki so ljudje v 5. in 4. tisočletju pr. n. št. najverjetneje odtiskovali barvne vzorce na tkaninah. Morda so se z njimi krasili tudi po telesih. Ploščate in valjaste pečatnike so odkrili na kolišču Notranje Gorice na Ljubljanskem barju, na gradišču Gradec pri Mirni na Dolenjskem in Pustem Gradcu, naselju na rečnem okljuku v Beli Krajini. Valjasti pečatnik s Pustega Gradca iz srede 5. tisočletja pr. n. št. ima vrezan geometrijski okras z nenavadnim spiralnim motivom.

65

Srebrnik, plemenska zveza Tavriskov (vzhodno keltsko kovanje), Razdrto, 2. stoletje pr. n. št., vel. 7,5 × 7,5 mm.
Srebrnik, plemenska zveza Tavriskov (vzhodno keltsko kovanje), Razdrto, 2. stoletje pr. n. št., vel. 7,5 × 7,5 mm.
10. 2. 2021
Srebrnik
Ta izredno mali novčič so skovali Tavriski (keltska plemenska zveza), ki so prebivali na osrednjem delu današnje Slovenije od 3. do 1. stoletja pr. n. št. Na sprednji strani je popolnoma stilizirana Apolonova glava, na zadnji pa je upodobljen konjiček. Mali srebrniki z upodobitvijo konjička ali rozete so služili kot drobiž in so igrali, kot kažejo analize denarnega obtoka, v tedanjem denarnem obtoku najpomembnejšo vlogo.

64

Rokopis Prešernovih Poezij, MS 11, Prešernova zapuščina.
Rokopis Prešernovih Poezij, MS 11, Prešernova zapuščina.
8. 2. 2021

Cenzurno-revizijski rokopis Prešernovih Poezij
Ta rokopis je zadnja Prešernova redakcija pesniške zbirke, preden je šla v tisk, zato se novejše izdaje po njej ravnajo še dandanes. V tem rokopisu se pri Zdravljici nahaja z rdečo črto označena cenzorska pripomba Franca Miklošiča, zaradi česar je Prešeren celotno pesem pred natisom umaknil. Po smrti revizorja Pauška je rokopis prišel v last slovničarja Franca Metelka, po njegovi smrti leta 1860 pa v Deželni muzej za Kranjsko.

63

Keramična ognjiščna koza, Cvinger nad Virom pri Stični, 7.–6. stoletje pr. n. št., d. 23 cm, inv. št. P 18547.
Keramična ognjiščna koza, Cvinger nad Virom pri Stični, 7.–6. stoletje pr. n. št., d. 23 cm, inv. št. P 18547.
6. 2. 2021

Keramična ognjiščna koza
Glineno ognjiščno kozo, ki jo krasijo zaključki v podobi stiliziranih ovnovih glav, so našli pri izkopavanju druge gradbene faze obzidja gradišča (7.–6. stoletje pr. n. št.) na Cvingerju nad Virom pri Stični, največje železnodobne utrjene naselbine na Slovenskem. V luknje na spodnjem robu ognjišče koze so bili pri peki ali pogrevanju jedi vdeti železni ražnji.

62

Itinerarium, [33] str., 25 cm, 1809, Vodnikova zapuščina.
Itinerarium, [33] str., 25 cm, 1809, Vodnikova zapuščina.
3. 2. 2021

Vodnikov Itinerarij
Slovenski duhovnik, pesnik, časnikar in razsvetljenec Valentin Vodnik se je zanimal tudi za arheološke spomenike, numizmatiko in epigrafiko. Ob listanju zvezka z naslovom Itinerarium naletimo na zapiske, prepise rimskih napisov in skice nagrobnikov v Ljubljani in širši okolici. Za raziskovanje ga je verjetno navdušil francoski arheolog Etienne Marie Siauve, ki je leta 1806 obiskal tudi Ljubljano.

61

Weronika Lucinska, Icebergs, Poljska, 2017, porcelan, 40 x 80 x 40 cm, inv. št. N 38962.
Weronika Lucinska, Icebergs, Poljska, 2017, porcelan, 40 x 80 x 40 cm, inv. št. N 38962.
1. 2. 2021
Weronika Lucinska, Icebergs
Narodni muzej Slovenije od leta 2015 prireja Mednarodni trienale keramike UNICUM. Poudarek trienala je na predstavitvi sodobne umetniške keramike v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Weronika Lucinska je za svoje delo Icebergs prejela Veliko nagrado UNICUM 2018. V svojem delu ustvarja variacije na temo ledenikov, oceana, podvodnega sveta, ki učinkujejo kot arhetipski prostori. Nagrajeno delo – aluzijo na ledeno goro, ki prosto plava v oceanu nekje v bližini mrzle Antartike – odlikuje združevanje različnih materialov in perfekcija v izdelavi. Opazna je avtoričina težnja po konceptualni keramiki postavljeni v pripoved ter dialog keramike z drugimi materiali.
Lucinska je umetnica mlajše generacije, ki je za svoja dela prejela že več nagrad. 

60

Biblia Latina cum postillis Nicolai de Lyra et additionibus Pauli Burgensis. Nürnberg, 1493. 36 cm.
Biblia Latina cum postillis Nicolai de Lyra et additionibus Pauli Burgensis. Nürnberg, 1493. 36 cm.
29. 1. 2021

Biblija z razlago Nikolaja iz Lyre 
Med prvotiski, ki jih hrani Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, ima Biblija z razlago izpod peresa frančiškana Nikolaja iz Lyre svoje posebno mesto. Knjiga je natisnjena na ročno izdelanem papirju z vodnim znakom in ilustrirana z lesorezi. Eden od lastnikov je knjigi dodal pripise in podčrtal zanimiva mesta. Zaradi natančnih popisov inkunabul pogosto poznamo datum njihovega tiskanja, tudi ta publikacija ni izjema.

59

Športni plakat 3. smučarska tekma Sokolske zveze Kraljevine Jugoslavije 27. in 28. jan. 1934 v Bohinju, 1934, litografija, 950 x 630 mm; inv. št. P–300.
Športni plakat 3. smučarska tekma Sokolske zveze Kraljevine Jugoslavije 27. in 28. jan. 1934 v Bohinju, 1934, litografija, 950 x 630 mm; inv. št. P–300.
27. 1. 2021

Športni plakat Tretje smučarske tekme Sokolske zveze Kraljevine Jugoslavije 1934 v Bohinju
Plakat je eden prvih primerkov svoje likovne zvrsti; z ikonografijo zimskih športov se v naši kulturni dediščini nasploh srečujemo redko. A vendar je smučarska tradicija s svojskimi historičnimi oblikami (smučanje s palico, bloško smučanje) močan gradnik slovenske identitete, njene kulturne podobe in prepoznavnosti. Eksponat je priča organiziranosti te panoge v Kraljevini Jugoslaviji: gojili so jo v okrilju telovadnega društva Sokol, ključnega za zgodovino naše športne dejavnosti, kulturnega razvoja in oblikovanje narodne zavesti. Smučanje, nekoč način življenja in preživetja v okolju, kjer se je človek prilagajal specifičnim naravnim okoliščinam, danes pa športna dejavnost, ki z uspešnimi športniki prerašča v eno od osi nacionalnega ponosa.

58

Pečnica iz žgane gline, Ljubljanica, začetek 16. stoletja, v. 45,1 cm, š. 31,6 cm, inv. št. V 4220.
Pečnica iz žgane gline, Ljubljanica, začetek 16. stoletja, v. 45,1 cm, š. 31,6 cm, inv. št. V 4220.
26. 1. 2021

Pečnica iz žgane gline
Keramična grbovna pečnica kot vogalni del zunanje stene lončene peči je okrašena z žensko figuro v nemški renesančni noši, ki se opira na okrasno ploščo. Dama nosi pokrivalo, podobno avbi, in obleko s korzetom in pasom, rokava sta okrašena z naborki. Pečnica, kakršne so našli na Dunaju in v Budimpešti, na plošči nima običajnega reliefnega okrasa – dvoglavega orla – in ni pobarvana niti glazirana; morda gre za polizdelek. Barve razkošne obleke si zato lahko zamislimo le po portretih sodobnih slikarjev, npr. Hansa Holbeina mlajšega.

57

Zlatnik (aureus), Hadrijan, kovan v Rimu med letoma 125 in 128, vel. 20 × 21 mm, inv. št. LJ 1221.
Zlatnik (aureus), Hadrijan, kovan v Rimu med letoma 125 in 128, vel. 20 × 21 mm, inv. št. LJ 1221.
24. 1. 2021

Zlatnik rimskega cesarja Hadrijana
Na zadnji strani zlatnika je upodobljen cesar Hadrijan na konju z vzdignjeno desnico. Ob strani je napis COS III, kar beremo consul III. Naziv konzul je v času rimskega principata del vladarske titulature; ta poleg imena vladarja vsebuje uradne funkcije ter zmagovalne in častne nazive. Vladarjem so podelili konzulat običajno 1. januarja po prevzemu oblasti. V prvem in drugem stoletju so opravljali to službo običajno le nekaj mesecev v letu.

56

Krstilna skleda, Nürnberg, konec 15. stoletja, na modelu tolčena in cizelirana medenina, 2r. 24, 5 cm, v. 6 cm, kupljena leta 1932 na dražbi barona Hansa Kometra na gradu Pukštajn pri Dravogradu, inv. št. N 4407.
Krstilna skleda, Nürnberg, konec 15. stoletja, na modelu tolčena in cizelirana medenina, 2r. 24, 5 cm, v. 6 cm, kupljena leta 1932 na dražbi barona Hansa Kometra na gradu Pukštajn pri Dravogradu, inv. št. N 4407.
22. 1. 2021

Krstilna skleda
Te posode iz tolčene in cizelirane medenine so se uporabljale pri krščevanju, skupaj s kotličkom za vodo tudi pri obrednem, v premožnejših gospodinjstvih pa vsakdanjem umivanju rok. Dno krstilnih skled je pogosto krasil figuralni motiv Adama in Eve ob drevesu spoznanja. Drevo, okoli katerega je ovita kača, ima obliko potlačene krogle s plastično nakazanimi jabolki. Spodaj prizor dopolnjujejo še trije griči in cvetlično grmovje (lilija, osat). Okoli figur se vijeta napisna trakova.
V 15. in 16. stoletju je bila južna Nemčija najpomembnejše središče velikoserijskega izdelovanja tovrstnih posod za vso Evropo.

55

Heinrich Aldegrever, Zavist (Invidia), list iz serije Sedem smrtnih grehov, 1552, bakrorez; 105 x 65 mm (odtis; list je obrezan); datacija in signatura levo zg. na prizoru: 1552 / AG.; inv. št. G–185.
Heinrich Aldegrever, Zavist (Invidia), list iz serije Sedem smrtnih grehov, 1552, bakrorez; 105 x 65 mm (odtis; list je obrezan); datacija in signatura levo zg. na prizoru: 1552 / AG.; inv. št. G–185.
20. 1. 2021

Heinrich Aldegrever, Zavist (Invidia)
Kako globoko je Albrecht Dürer zaznamoval evropsko renesančno grafiko, priča bakrorez njegovega rojaka Heinricha Aldegreverja. Pripadnik t. i. »Nemških malih mojstrov« je motiv slogovno in formalno zasnoval v Dürerjevi maniri. Tudi on je v vrtincu religioznih in političnih nasprotij tedanje Nemčije služil protestantski reformaciji in z veščo potezo dleta odslikaval miselni in duhovni svet renesančne krščansko-humanistične kulture. Njegovi grafični cikli so ikonografsko zrcalo renesančnih miselnih sistemov, ki svetovni red slikajo v kategorijah mere in števila. Zavist, list iz alegorične serije Sedem smrtnih grehov, temelji na svetopisemski številčni simboliki in krščanski moralni metafori, ki slika negativno čud upodobljene personifikacije.

Napis pod prizorom: Squalida liuoris facies pallore voracis. / Sat genus interni, detegit omne mali.

54

Vnderschidliche Frücht, Bluemben, Kräutter, wie auch Vögl, Fisch, Thier, Vngeziffer vnd dergleichen, maistentheils nach dem Leben mit Wasserfarben gemaßlene Stückl / welche mit sonderbahrem Fleiß zusamben gebracht durch Johann Weychard Valvasor. Ljubljana: Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; [Zagreb]: Zagrebška nadškofija, Biblioteka Metropolitana, 2004–2009. 163 f., L str., 40 cm, sign. K XXVI 83.
Vnderschidliche Frücht, Bluemben, Kräutter, wie auch Vögl, Fisch, Thier, Vngeziffer vnd dergleichen, maistentheils nach dem Leben mit Wasserfarben gemaßlene Stückl / welche mit sonderbahrem Fleiß zusamben gebracht durch Johann Weychard Valvasor. Ljubljana: Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti; [Zagreb]: Zagrebška nadškofija, Biblioteka Metropolitana, 2004–2009. 163 f., L str., 40 cm, sign. K XXVI 83.
19. 1. 2021

Iconotheca Valvasoriana
Polihistor Janez V. Valvasor je grafično zbirko, ki jo je  zbiral na svojih večletnih potovanjih po Evropi, nalepil v usnje vezane zvezke. Izvirnik hranijo v Biblioteki Metropolitani zagrebške nadškofije, faksimilne izdaje pa tudi nekaj slovenskih knjižnic, med njimi Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Publikacija v več delih vsebuje vedute, risbe rastlin ter živali, noše, grbe, arhitekturo in prizore iz vsakdanjega življenja.

53

Koščena harpuna, Ljubljanica pri Blatni Brezovici, 11.600–11.200 let pred sedanjostjo, d. 23,2 cm, inv. št. P 18405.
Koščena harpuna, Ljubljanica pri Blatni Brezovici, 11.600–11.200 let pred sedanjostjo, d. 23,2 cm, inv. št. P 18405.
18. 1. 2021

Koščena harpuna
V strugi Ljubljanice na Ljubljanskem barju je bilo najdenih več domnevno mezolitskih harpun, a datacija najdb iz rek zaradi najdiščnih okoliščin ni povsem zanesljiva. Enoredna koščena harpuna iz Ljubljanice pri Blatni Brezovici je bila radiokarbonsko datirana, meritve so pokazale starost 9664–9292 pr. n. št., kar jo umešča na začetek mezolitika ali srednje kamene dobe.

52

Kozarec z modro nataljeno nitjo, prva polovica 16. stoletja, Ljubljanske steklarne, brezbarvno prozorno steklo, pihano v vzorčast kalup, dooblikovano pred lučjo, v. 6,7 cm, pr. 7,3 cm. Najdišče: Ljubljana, dvorišče tovarne Šumi, arheološka izkopavanja Mestnega muzeja Ljubljana, 1973.
Kozarec z modro nataljeno nitjo, prva polovica 16. stoletja, Ljubljanske steklarne, brezbarvno prozorno steklo, pihano v vzorčast kalup, dooblikovano pred lučjo, v. 6,7 cm, pr. 7,3 cm. Najdišče: Ljubljana, dvorišče tovarne Šumi, arheološka izkopavanja Mestnega muzeja Ljubljana, 1973.
15. 1. 2021

Kozarec z modro nataljeno nitjo
Modra nataljena nit na steklenih kozarcih je bila zelo priljubljen okras v odboju gotike. Zanimivo je, da so jo kot eno od vrst dekoracij uporabljale tudi Ljubljanske steklarne, ki so mlajše, saj so delovale od leta 1517 naprej pri današnjem gradu Fužine. V skladu z okusom kupcev so izdelovale tako tradicionalne gotske kot tudi sodobnejše, renesančne steklene posode.
Kozarec iz prve polovice 16. stoletja, delo Ljubljanskih steklarn, je izjemno zanimiv tudi z vidika konserviranja in restavriranja. Pri konserviranju in restavriranju steklenih predmetov, predvsem votlega stekla, je eden od bolj kompleksnih postopkov dopolnjevanje manjkajočih delov. Na kozarčku z modro nataljeno nitjo smo dopolnili skoraj polovico manjkajočega oboda in celotno dno. Vsi dopolnjeni deli kozarčka so narejeni s tehniko prozornega kalupa, ki smo jo razvili prav v Narodnem muzeju Slovenije.

51

Ygidius van der Heyden, Poštni list s postiljonom pred veduto Ljubljane, 1678–1681 (?), kolorirana jedkanica, 194 x 269 mm (odtis), 203 x 294 mm (list), inv. št. G–2520.
Ygidius van der Heyden, Poštni list s postiljonom pred veduto Ljubljane, 1678–1681 (?), kolorirana jedkanica, 194 x 269 mm (odtis), 203 x 294 mm (list), inv. št. G–2520.
14. 1. 2021
Poštni list Ygidiusa van der Heydna
Poštni list Ygidiusa van der Heydna je ena prvih upodobitev kranjske prestolnice in hkrati eden prvih likovnih utrinkov s področja poštne dejavnosti na Kranjskem. Pošto je v 16. stoletju vzdrževala notranjeavstrijska dvorna komora v Gradcu, izvajali pa so jo poštni sli, postiljoni – sprva tekači, od leta 1579 konjeniki. V Ljubljano so prihajali enkrat tedensko iz Gradca, od leta 1684 pa so uvedli še poštne relacije iz Ljubljane v Gorico in Benetke, kmalu tudi v Karlovec, Celovec in Beljak.
List je nastal okoli leta 1680; urbano tkivo v ozadju je fantazijska panorama srednjeveške Ljubljane, poenostavljene in odmaknjene od realnosti. Postiljon v značilni noši 17. stoletja jezdi pred mestno veduto, trobi v poštni rog in naznanja prihod poštnih pošiljk.
Signatura levo sp. na prizoru: ÿgidius van / der heyden/ f fec & excv; napis pod prizorom: khay postambt laŭbach.

15. 10. 2020

Vstopamo v praznično leto in vas vabimo, da odštevate z nami! Do jubilejnega rojstnega dne, 15. oktobra 2021, vam bomo predstavili 200 muzejskih predmetov, ki prikazujejo bogastvo in raznolikost zbirk Narodnega muzeja Slovenije. Spremljajte nas in odkrijte znane in manj znane zaklade kulturne dediščine našega prostora.

Spremljajte nas na Facebooku in Instagramu!
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad PirumZaprto
 

 

Prijavite se na e-novice