Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana, 15. 12. 2021
Ljubljana,
15. december 2021; Z jutrišnjim dnem bosta v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ulici
na ogled razstava in obsežna avtorska monografija Bojane Čampa in Staneta
Jeršiča, ki zaokrožujeta predstavitev trojice velikih slovenskih arhitektov
Maksa Fabianija, Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika.
Projekt »Pionirji slovenske sodobne arhitekture. Fabiani, Plečnik in Vurnik –
Oblike za novo demokracijo« poteka že od 10. maja 2021, in sicer v obliki
virtualne razstave na spletnih straneh in družbenih medijih Ministrstva za kulturo: virtualna
razstava se dnevno dopolnjuje z enim od del iz bogate arhitekturne dediščine
treh arhitektov.
Ob zaključku tega velikega projekta, ki
poteka v času predsedovanja Slovenije Svetu EU 2021, sta pred nami obsežna
avtorska monografija Bojane Čampa in Staneta Jeršiča ter razstava v Narodnem
muzeju Slovenije, ki bosta zaokrožili skupno predstavitev velike trojice
slovenskih arhitektov. Razstavno-knjižni projekt bo brezplačno na ogled do 8.
maja 2022 v avli Narodnega muzeja Slovenije.
O razstavno-knjižnem projektu
»Za razumevanje arhitekturnega izraza je najpomembnejša resničnost
njenih oblik.«
Maks Fabiani
»Ako človek dela kako stavbo, naj ima v njej tako idejo, da se
trese pred njo.«
Jože Plečnik
»Pri usposabljanju arhitekta je izredno pomembno, da zna prodreti
v bistvo popolnosti človekovega življenja.«
Ivan Vurnik
Ni kulture
brez ljudi in arhitekture brez kulture.
Oblike za
novo demokracijo izhajajo iz ideje, da s pomočjo arhitekture oblikujemo svojo
lastno identiteto, značaj družbe in njeno sporočilnost.
Če strnemo razmišljanja vseh treh arhitektov, lahko izluščimo
osnovno sporočilo, da se demokratičnost družbe začne z idejo, se realizira v
arhitekturi, živi z razvojem družbe in nadaljuje z ohranjanjem dediščine. Dobro
zasnovana, kakovostna in uravnotežena arhitektura je neprecenljiva zapuščina,
ki ozavešča človeka za varovanje kulturne in naravne krajine. Ponuja zavedanje
o unikatnosti stavbnega izročila, ki bogati s svojo sporočilnostjo oblik in
pričuje o tisočletni tradiciji formiranja evropske identitete.
Preplet tradicij profanih in sakralnih arhitektur ožjega in
širšega evropskega prostora od antike do danes je ustvaril različne prvine
formiranja urbanih in naravnih habitatov, kar je v tretjem tisočletju postalo
podlaga trajnostne usmeritve urbanizma, gospodarstva in varovanja okolja.
Demokratično zasnovana arhitektura in njene oblike omogočajo večjo kakovost
bivanja, dvigujejo zavest o pomenu družbenega ravnovesja, trajnostnega razvoja,
izobražujejo in pripomorejo k boljšemu razumevanju evropske družbe in kulture.
Oblike za novo demokracijo izhajajo iz ideje, da s pomočjo
arhitekture oblikujemo svojo lastno identiteto, značaj družbe in njeno
sporočilnost. Hkrati pa je naslov na simbolni ravni vpet med idejo o novi
demokraciji, ki jo je zagovarjal Tomáš G. Masaryk (demokratizacija in večja
povezanost med ljudmi), in evropsko demokracijo današnjega časa. Ideja o
poudarjanju pomena tudi majhnih narodov znotraj širšega evropskega prostora je
pomembno vplivala na Plečnika (ki ga je Masaryk osebno povabil v Prago, da prenovi
monarhistične Hradčane v novo slovansko, demokratično zasnovano predsedniško
rezidenco) in Vurnika. Očiten je bil vpliv panslovanskega gibanja, ki si je
prizadeval za široko demokratično narodnostno politiko.
Plečnik je s
svojo obsežno likovno govorico združeval dediščino starih visokih kultur,
antike, osrednje evropske tradicije in domačega kulturnega izročila. Fabiani se
je sčasoma hoteno oddaljil od histori(ci)zma in se nagibal k iskanju
sodobnejšega arhitekturnega jezika, Vurnik pa se je zavestno lotil snovanja
domačega – slovenskega narodnega sloga. Vendar je vsem trem skupno, da so si
prizadevali za demokratično urejene prostore in najboljše arhitekturne in
urbanistične rešitve. Na ta način se OBLIKE povezujejo z DEMOKRACIJO in
ustvarjajo trajnostno arhitekturno zapuščino.
»Posebna
dragocenost pričujoče knjige je zato prav v zanosni in likovno navdušujoči
predstavitvi rojstva slovenske sodobne arhitekture in njenega, v bodočnost
zapisanega in usmerjenega poslanstva.«
Marko Mušič,
akademik in arhitekt
Slikovno gradivo
Avtor vseh fotografij je Stane Jeršič.
Več o razstavi
Kolofon
Avtorja razstavno-knjižnega projekta: Stane Jeršič in Bojana Čampa
Avtorja postavitve razstave: Marko Mušič in Stane Jeršič
Predgovor h knjigi in razstavi: Marko Mušič, akademik in arhitekt, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2021
Povezave
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije /
Dopolnjujoča razstava #Fabiani #Plečnik #Vurnik. Vsak dan je predstavljena nova
fotografija s spremljajočim besedilom.
- FB Ministrstvo
za kulturo RS
- IG Ministrstvo
za kulturo RS
- TW Ministrstvo
za kulturo RS
- Spletna
stran Ministrstva za kulturo RS
|
EXPO 2022 Dubaj
Spletna stran projekta: OBLIKE ZA
NOVO DEMOKRACIJO Fabiani-Plečnik-Vurnik
Drugepovezave:
O avtorjih
Stane
Jeršič (1957)
Stane
Jeršič profesionalno ustvarja na fotografskem, video in multimedijskem
področju. Realiziral je številne vrhunske mednarodne projekte, vizualne
predstavitve in korporativne dogodke: predstavitev Slovenije na EXPO Shanghai –
Better City – Better Life, predstavitev ob predsedovanju Slovenije EU in OVSE,
predstavitev Ljubljane na Svetovni turistični borzi v Londonu (WTM).
Stane
Jeršič je za svoje ustvarjanje prejel številna priznanja, njegova dela so bila
vključena v pregledne razstave in antologije ter samostojno predstavljena v
knjigah in revijah; so tudi del najpomembnejših javnih in zasebnih zbirk (Bibliothèque
Nationale de France, Stedelijk Museum Rotterdam, Rijksmuseum Amsterdam, Lodz
Art Center, Museo Ken Damy Brescia-Milano, Prinz Kyoto, Fotogalerie Wien,
Kunstforum Wien, Blossomstreet Gallery Houston – FotoFest, Mestni muzej
Ljubljana...).
Bojana
Čampa (1967)
Bojana
Čampa je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na katedrah za
umetnostno zgodovino in zgodovino.
Več
kakor deset let je delovala kot galeristka v zasebnih galerijah. Napisala je
številne likovne kritike, nastopala v vlogi kustosinje na razstavah sodobne
likovne umetnosti in pripravljala ter vodila avtorske programe, povezane z
domačo in tujo kulturno dediščino. Napisala je številne strokovne članke in
eseje ter nastopala kot predavateljica s področja sodobne likovne umetnosti,
umetnostne zgodovine, zgodovine in kulturnega turizma.
Leta
2019 je izdala knjigo »Poklon Ljubljani – obnova Cukrarne/Hommage to Ljubljana
– Renovation of Cukrarna« in avtorsko sodelovala pri projektih »Evropska
sredstva povezujejo« (2020–2021) in »Oblike za novo demokracijo«
(2019–2021).