SI
Show menu

Sporočilo za javnost: Oblike za novo demokracijo: Fabiani – Plečnik – Vurnik

Narodni muzej Slovenije, Muzejska 1, Ljubljana, 15. 12. 2021

Ljubljana, 15. december 2021; Z jutrišnjim dnem bosta v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ulici na ogled razstava in obsežna avtorska monografija Bojane Čampa in Staneta Jeršiča, ki zaokrožujeta predstavitev trojice velikih slovenskih arhitektov Maksa Fabianija, Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika.

Projekt »Pionirji slovenske sodobne arhitekture. Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo« poteka že od 10. maja 2021, in sicer v obliki virtualne razstave na spletnih straneh in družbenih medijih Ministrstva za kulturo: virtualna razstava se dnevno dopolnjuje z enim od del iz bogate arhitekturne dediščine treh arhitektov.

Ob zaključku tega velikega projekta, ki poteka v času predsedovanja Slovenije Svetu EU 2021, sta pred nami obsežna avtorska monografija Bojane Čampa in Staneta Jeršiča ter razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki bosta zaokrožili skupno predstavitev velike trojice slovenskih arhitektov. Razstavno-knjižni projekt bo brezplačno na ogled do 8. maja 2022 v avli Narodnega muzeja Slovenije.

O razstavno-knjižnem projektu

»Za razumevanje arhitekturnega izraza je najpomembnejša resničnost njenih oblik.«
Maks Fabiani

»Ako človek dela kako stavbo, naj ima v njej tako idejo, da se trese pred njo.«
Jože Plečnik

»Pri usposabljanju arhitekta je izredno pomembno, da zna prodreti v bistvo popolnosti človekovega življenja.«
Ivan Vurnik


Ni kulture brez ljudi in arhitekture brez kulture.
Oblike za novo demokracijo izhajajo iz ideje, da s pomočjo arhitekture oblikujemo svojo lastno identiteto, značaj družbe in njeno sporočilnost.

Če strnemo razmišljanja vseh treh arhitektov, lahko izluščimo osnovno sporočilo, da se demokratičnost družbe začne z idejo, se realizira v arhitekturi, živi z razvojem družbe in nadaljuje z ohranjanjem dediščine. Dobro zasnovana, kakovostna in uravnotežena arhitektura je neprecenljiva zapuščina, ki ozavešča človeka za varovanje kulturne in naravne krajine. Ponuja zavedanje o unikatnosti stavbnega izročila, ki bogati s svojo sporočilnostjo oblik in pričuje o tisočletni tradiciji formiranja evropske identitete.

Preplet tradicij profanih in sakralnih arhitektur ožjega in širšega evropskega prostora od antike do danes je ustvaril različne prvine formiranja urbanih in naravnih habitatov, kar je v tretjem tisočletju postalo podlaga trajnostne usmeritve urbanizma, gospodarstva in varovanja okolja. Demokratično zasnovana arhitektura in njene oblike omogočajo večjo kakovost bivanja, dvigujejo zavest o pomenu družbenega ravnovesja, trajnostnega razvoja, izobražujejo in pripomorejo k boljšemu razumevanju evropske družbe in kulture.

Oblike za novo demokracijo izhajajo iz ideje, da s pomočjo arhitekture oblikujemo svojo lastno identiteto, značaj družbe in njeno sporočilnost. Hkrati pa je naslov na simbolni ravni vpet med idejo o novi demokraciji, ki jo je zagovarjal Tomáš G. Masaryk (demokratizacija in večja povezanost med ljudmi), in evropsko demokracijo današnjega časa. Ideja o poudarjanju pomena tudi majhnih narodov znotraj širšega evropskega prostora je pomembno vplivala na Plečnika (ki ga je Masaryk osebno povabil v Prago, da prenovi monarhistične Hradčane v novo slovansko, demokratično zasnovano predsedniško rezidenco) in Vurnika. Očiten je bil vpliv panslovanskega gibanja, ki si je prizadeval za široko demokratično narodnostno politiko.

Plečnik je s svojo obsežno likovno govorico združeval dediščino starih visokih kultur, antike, osrednje evropske tradicije in domačega kulturnega izročila. Fabiani se je sčasoma hoteno oddaljil od histori(ci)zma in se nagibal k iskanju sodobnejšega arhitekturnega jezika, Vurnik pa se je zavestno lotil snovanja domačega – slovenskega narodnega sloga. Vendar je vsem trem skupno, da so si prizadevali za demokratično urejene prostore in najboljše arhitekturne in urbanistične rešitve. Na ta način se OBLIKE povezujejo z DEMOKRACIJO in ustvarjajo trajnostno arhitekturno zapuščino. 

»Posebna dragocenost pričujoče knjige je zato prav v zanosni in likovno navdušujoči predstavitvi rojstva slovenske sodobne arhitekture in njenega, v bodočnost zapisanega in usmerjenega poslanstva.«
Marko Mušič, akademik in arhitekt

Slikovno gradivo

Avtor vseh fotografij je Stane Jeršič.

Več o razstavi

Kolofon

Avtorja razstavno-knjižnega projekta: Stane Jeršič in Bojana Čampa
Avtorja postavitve razstave: Marko Mušič in Stane Jeršič
Predgovor h knjigi in razstavi: Marko Mušič, akademik in arhitekt, prejemnik velike Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2021

Povezave

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije / Dopolnjujoča razstava #Fabiani #Plečnik #Vurnik. Vsak dan je predstavljena nova fotografija s spremljajočim besedilom.

  • FB Ministrstvo za kulturo RS
  • IG Ministrstvo za kulturo RS
  • TW Ministrstvo za kulturo RS
  • Spletna stran Ministrstva za kulturo RS

EXPO 2022 Dubaj

Spletna stran projekta: OBLIKE ZA NOVO DEMOKRACIJO Fabiani-Plečnik-Vurnik

Drugepovezave:

O avtorjih


Stane Jeršič (1957)

Stane Jeršič profesionalno ustvarja na fotografskem, video in multimedijskem področju. Realiziral je številne vrhunske mednarodne projekte, vizualne predstavitve in korporativne dogodke: predstavitev Slovenije na EXPO Shanghai – Better City – Better Life, predstavitev ob predsedovanju Slovenije EU in OVSE, predstavitev Ljubljane na Svetovni turistični borzi v Londonu (WTM). 

Stane Jeršič je za svoje ustvarjanje prejel številna priznanja, njegova dela so bila vključena v pregledne razstave in antologije ter samostojno predstavljena v knjigah in revijah; so tudi del najpomembnejših javnih in zasebnih zbirk (Bibliothèque Nationale de France, Stedelijk Museum Rotterdam, Rijksmuseum Amsterdam, Lodz Art Center, Museo Ken Damy Brescia-Milano, Prinz Kyoto, Fotogalerie Wien, Kunstforum Wien, Blossomstreet Gallery Houston – FotoFest, Mestni muzej Ljubljana...).  

Bojana Čampa (1967)

Bojana Čampa je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na katedrah za umetnostno zgodovino in zgodovino. 

Več kakor deset let je delovala kot galeristka v zasebnih galerijah. Napisala je številne likovne kritike, nastopala v vlogi kustosinje na razstavah sodobne likovne umetnosti in pripravljala ter vodila avtorske programe, povezane z domačo in tujo kulturno dediščino. Napisala je številne strokovne članke in eseje ter nastopala kot predavateljica s področja sodobne likovne umetnosti, umetnostne zgodovine, zgodovine in kulturnega turizma. 

Leta 2019 je izdala knjigo »Poklon Ljubljani – obnova Cukrarne/Hommage to Ljubljana – Renovation of Cukrarna« in avtorsko sodelovala pri projektih »Evropska sredstva povezujejo« (2020–2021) in »Oblike za novo demokracijo« (2019–2021).

Dodatne informacije:

Stane Jeršič
ARTKONTAKT STUDIO BAST, Erjavčeva cesta 7, 1000 Ljubljana
https://artkontaktstudiobast.zenfolio.com/
http://www.artkontaktstudiobast.com/
m: +386 (0)41 627 123, e: jersic.stane@gmail.com

Petra Grom, odnosi z javnostmi
Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 Ljubljana
t: +386 (0)1 241 44 04, m: +386 (0)51 253 781, e: petra.grom@nms.si
www.nms.si

 

 

Prijavite se na e-novice