SI
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad PirumZaprto

Slavje na Ljubljanici ob prihodu avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda v Ljubljano

Slavje na Ljubljanici ob prihodu avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda v Ljubljano
Predmet:Slavje na Ljubljanici ob prihodu avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda v Ljubljano
Avtor:Janez Krstnik Scherer
Datacija:1819
Tehnika:Gvaš, akvarel
Dimenzije:490 x 667 mm
Inv. št.:R–1423
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Opis

Obisk prestolonaslednika Ferdinanda v Ljubljani je bil sestavni del njegovega potovanja po avstrijskih deželah, ki se je začelo na Dunaju, nadaljevalo v Celovcu, od tam v Ljubljano, nato v Idrijo, Postojno, Reko, Trst in čez Gorico v Salzburg. Želel je spoznati deželo in ljudi, ki jim bo morda pozneje zavladal. Potovanje je trajalo od 9. avgusta do 11. septembra; v Ljubljani se je zadržal dva cela dneva, če ne štejemo dneva prihoda in odhoda. Gostitelji so mu pripravili bogat program: med drugim so mu predstavili delovanje in urejenost uradov in drugih javnih služb,  ogled zanimivosti, javnih uradov in srečevanja z gospodo. Menda je bila zabava na Ljubljanici, ki so jo priredili njemu v čast, zanj pravo olajšanje: tako je vsaj v zapisal njegov komornik grof Louis Philippe de Ségur.

Slavje se je začelo 15. avgusta 1819 v popoldanskih urah: prestolonaslednika so na prizorišče pripeljali z ladjo, ki so jo posebej za to priložnost izdelali v Italiji. Pričakalo ga je veliko ljudi: med njimi so bili tudi mladi pari, oblečeni v narodne noše različnih delov dežele, ki so se veselo vrteli na ljudske melodije. Ko se je stemnilo so prestolonaslednika ob zvokih glasbe, bobnenju salv in v spremstvu manjših bogato okrašenih, z baklami opremljenih ladjic popeljali po Ljubljanici.

Slikar je kot dober »dokumentarist« ujel trenutek prestolonaslednikovega prihoda na slavje. Z desne strani prihajajo ladje z glasbeniki, častno vojsko in slavnostnim gostom. Nekaj manjših ladjic, zaradi premičnih streh imenovanih streharji, je že pristalo, gostje izstopajo, nekateri so že izstopili in se razpršili po obsežni ravnini, kjer je že vse pripravljeno za zabavo.  

Avtorju lahko priznamo mojstrstvo pri izbiri in uporabi ustreznih likovnih tehnik in izjemen smisel za detajle. Ladje, reko, obiskovalce v prvem planu kompozicije je naslikal v gvaš tehniki: barve so bolj goste in intenzivne, osrednji motiv se zato zdi še bolj veličasten in otipljiv. Intenzivnost barv se z oddaljenostjo vedno bolj zmanjšuje: zgoščene barve, postajajo vse bolj prosojne, dokler se nežni obrisi gričev ne razblinijo v daljavi.

Kontrastu med intenzivno upodobitvijo dogodka in lirično pokrajino lahko pridamo še avtorjev izjemen smisel za detajle. Če si natančneje ogledamo figure, lahko opazimo, da je s skrbnostjo izrisal njihove obraze, oblačila, dekoracijo ladij ipd. Realizem, ki se izraža v minuciozni natančnosti upodobitve, je obarvan z dramatičnostjo slavnostnega dogodka.

Za nadaljnje branje

Stopar, Ivan, Ljubljanske vedute, Ljubljana 1996.

Stopar, Ivan, Sprehodi po stari Ljubljani. Kulturnozgodovinski vodnik, Ljubljana 1992.

Holz, Eva, Costa, Henrik Ljubljanski kongres. Laibacher Kongreß. The congress of Ljubljana. Le Congrès de Ljubljana. Il Congresso di Lubiana. Ljubljanskij kongress 1821, Ljubljana 1997.

Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad PirumZaprto
 

 

Prijavite se na e-novice