SI
Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad PirumZaprto

Ljubljanica pri Fužinah

Ljubljanica pri Fužinah
Predmet:Ljubljanica pri Fužinah
Avtor:Franz Seraph pl. Kurz zum Thurn und Goldenstein (1807–1878)
Datacija:Sredina 19. stoletja
Tehnika:Lavirana perorisba s tušem, bela tempera, risba se razširja vzdolž celotnega desnega roba v ozkem pokončnem pasu še na nosilni karton
Dimenzije:175 x 240 mm (risba), 203 x 270 mm (nosilni karton)
Inv. št.:R-490
Na ogled:Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (po vnaprejšnjem dogovoru)

Sekundarni napis na nosilnem kartonu levo sp. pod upodobitvijo: Wasserfall der Laibach bei Kaltenbrunn.

Opis

Motiv Ljubljanice pri Fužinah je bil vse od Valvasorja (Valvasor/Trostov bakrorez v albumu Topographia Ducatus Carniola moderna, 1679) priljubljen motiv vedutistov in krajinarjev. V Ljubljano priseljeni avstrijski slikar in glasbenik (učitelj risanja ter član ljubljanske filharmonične družbe in regens chori ljubljanske stolnice) Franz Seraph von Kurz zum Thurn und Goldenstein ga je sredi 19. stoletja z različnih zornih kotov upodobil kar trikrat. Eno njegovih slikovitih risb je kot predlogo za litografijo, ki je leta 1843 izšla v okviru serije Malerische Ansichten aus Krain, uporabil moravski litograf in založnik Joseph Wagner.

V nasprotju s pretežno vojaško-strateškimi interesi topografov in vedutistov predhodnih obdobij je 19. stoletje nagibalo k atmosferskemu in romantičnemu doživljanju narave, in tako je intoniran tudi Goldensteinov motiv Fužin. Živahne brzice, slapovi ter razpenjene vode ob mlinih in ob grajskem poslopju so privlačili umetnika, ki se je v dveh primerih celo upodobil v ospredju pri skiciranju veličastne stvaritve narave in človeških rok. Renesančni dvorec ljubljanskega župana in sodnika Vida Khisla v Fužinah oz. pri Mrzlem studencu (Kaltenbrunn) je povezal v razpoloženjsko sozvočje z neukročeno pokrajino, bistro vodo in mlini ob njej. Skico je podal v svoji priljubljeni risarski tehniki kot lavirano perorisbo s tušem in belo tempero.

Železnica, ki je sredi 19. stoletja tudi Ljubljano pritegila v mrežo evropskih železnih cest (leta 1857 je Trst preko kranjske deželne prestolnice povezala s cesarskim Dunajem), je omogočila potovanja ne le vedutistov, ki so z novim prevoznim sredstvom lažje dosegli prenekatero geografsko lokacijo, temveč tudi potencialnih naročnikov oz. zainteresiranih uporabnikov njihovih izdelkov. Turizem, nova in širšo populacijo zajemajoča gospodarska panoga, jim je razširila zemljepisna in kulturna obzorja ter tešila zanimanje za znane in neznane, domače in tuje kraje, kar je vplivalo tudi na širok razmah vedutnega slikarstva in grafike.

Za nadaljnje branje

Reisp, Branko, Grad Fužine, zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 175, Ljubljana 1991, str. 25;
Reisp, Branko, Gradovi dežele Kranjske Ljubljana 1998, str. 47;
Stopar, Ivan, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I, Gorenjska. 4, Ljubljana, grad in dvorci, Ljubljana 1999, str. 37;
First, Blaženka, Portret neke reke. Vedutne upodobitve mesta ob Ljubljanici, v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke, Ljubljana [Narodni muzej Slovenije] 2009, kat. št. 185, str. 416–417.

Danes odprto
MuzejskaZaprto
MetelkovaZaprto
Grad SnežnikZaprto
Blejski grad09:00 - 19:00
Ad PirumZaprto
 

 

Prijavite se na e-novice