Ni vse zlato, kar se sveti

Naravoslovne preiskave kovinskih relikviarijev iz zbirke devocionalij

Nataša Nemeček (Narodni muzej Slovenije)
Marijan Nečemer (Institut »Jožef Stefan«)

Zbirka kovinskih relikviarijev je svojevrsten izziv tudi za naravoslovne preiskave. Po merilih sodobnih strokovnih smernic so naravoslovne raziskave nujni korak pred konservatorsko-restavratorskimi posegi, saj s pomočjo tako pridobljenih rezultatov bolj premišljeno načrtujemo posege na analiziranih predmetih. Pri tem je zelo pomembno, da te preiskave niso porušne, kar pomeni, da ne poškodujejo predmetov kulturne dediščine. Za raziskovanje relikviarijev smo uporabili dve neporušni naravoslovni metodi, in sicer metodo rentgenske radiografije (RTG) ter metodo rentgenske fluorescenčne spektrometrije (XRF-EDS), s katero smo ugotavljali sestavo kovinskih zlitin in debelino različnih kovinskih nanosov na njih – pozlat in posrebritev.

Sl. 1: Srebrna žara brata Gabriela Girauda z inventarno številko N 15937 pred konservatorsko-restavratorskimi posegi; rentgenski posnetek žare s tekočino in žara po zaključenih posegih (foto: Tomaž Lauko, Nataša Nemeček).

Metodo rentgenske radiografije smo uporabili za preiskovanje vsebine žare brata Gabriela Girauda (1836–1899), ustanovitelja samostana v Rajhenburgu. Po njegovi smrti so namreč njegovo srce shranili v žaro, ki je nato leta 1949 prešla v muzejski fond. Žara je v celoti izdelana iz srebrne pločevine. Pokrov je neprodušno zaprt s svinčeno spajko. Rentgenski posnetki sicer niso pokazali prisotnosti organskega materiala, ki ga predstavlja srce pokojnega trapista. So pa posnetki dokazali, da je notranjost žare napolnjena s tekočino, kar bi lahko bil dokaz za to, da je v žari resnično shranjeno srce (sl. 1).

Preiskave z energijsko disperzijsko rentgensko fluorescenčno spektrometrijo (XRF-EDS) smo opravili na inštrumentu, ki ga uporabljajo na Institutu »Jožef Stefan«. Z njim smo zaradi boljše ločljivosti detektorja kvantitativno določili elementno sestavo kovinskih relikviarijev ter sestavo in debelino nanosa kovin na njihovi površini, ki je za raziskave tovrstnih predmetov izjemno zanimiva in koristna (sl. 2). Na ta način smo lahko analizirali debeline plasti pozlate ali posrebritve in hkrati tudi sestavo kovine, ki se skriva pod temi plastmi. Vsi relikviariji so izdelani iz medenine, ki je pozlačena ali posrebrena, vendar pa so v večini te plasti izjemno tenke (sl. 3, 4 in 5).

Sl. 2: Čeprav se nam na pogled zdi, da so žarki (A) na tem relikviariju z inventarno številko N 36455 izdelani iz zlata, pa smo z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo potrdili, da so v resnici izdelani iz medenine, ki je zlitina bakra in cinka (rezultati XRF-EDS: Cu 66,40 %; Zn 33,40 %; Sb 0,48 %). Prav tako so ostali deli relikviarija izdelani bodisi iz medenine ali pa iz posrebrene medenine (B). Iz pozlačene medenine je izdelana samo noga (C) relikviarija (XRF-EDS: Cu 69,36 %; Zn 30,64 %, debelina pozlate je 0,4049 μm) (foto: Nataša Nemeček).

Sl. 3: Na relikviariju z inventarno številko N 15295 smo opravili štiri meritve. Noga (A) je izdelana iz pozlačene medenine (XRF-EDS: Cu 69,70 %; Zn 30,20 %; Ag 1,17 %; debelina pozlate je 0,7049 μm). Nodus (B) je prav tako izdelan iz pozlačene medenine, vendar z dodatkom kositra (XRF-EDS: Cu 74,50 %; Zn 25 %; Sb 1,10 %; Sn 3,01 %; Ag 1,10 %; debelina pozlate je 0,3079 μm). Kartuša (C) je izdelana iz posrebrene medenine z dodatkom kositra (XRF-EDS: Cu 71,70 %; Zn 20,30 %; Sb 1,21 %; Sn 3,47 %, Ag 7,55 %). Žarki (D) so izdelani iz pozlačene medenine (XRF-EDS: Cu 69,60 %; Zn 30,20 %; Ag 1,95 %; debelina pozlate je 0,2988 μm) (foto: Nataša Nemeček).

Sl. 4: Na relikviariju z inventarno številko N 32425 smo opravili pet meritev. Žarki (A) so izdelani iz medenine (XRF-EDS: Cu 68,38 %; Zn 31,62 %). Aplika (B) je izdelana iz posrebrene medenine (XRF-EDS: Cu 65,10 %; Zn 31,20 %; Ag 3,70 %). Kustodija (C) je izdelana iz pozlačene medenine (XRF-EDS: 55,91 %; Zn 26,51 %, debelina pozlate je 0,3988 μm). Nodus (D) je izdelan iz pozlačene medenine (XRF-EDS: Cu 65,81 %; Zn 27,64 %, debelina pozlate je 0,1557 μm). Noga (E) je izdelana iz pozlačene medenine (XRF-EDS: Cu 69,10 %; Zn 30,70 %; Ag 0,15 %; debelina pozlate je 0,0557 μm) (foto: Nataša Nemeček).

Sl. 5: Na relikviariju z inventarno številko N 17061 smo opravili tri meritve. Noga (A) je izdelana iz posrebrene medenine (XRF-EDS: Cu 67,90 %; Zn 32,10 %; debelina posrebritve je 0,8393 μm). Okvir (B) je izdelan iz pozlačene medenine (XRF-EDS: Cu 70,30 %; Zn 29,60 %; Ag 0,48 %; debelina pozlate je 0,0711 μm). Žarki (C) so izdelani iz posrebrene medenine (XRF-EDS: Cu 68,60 %; Zn 31,40 %; debelina posrebritve je 0,3452 μm) (foto: Nataša Nemeček).

Z izsledki naravoslovnih preiskav smo obogatili vedenje o tehnologiji izdelave posameznih relikviarijev in stopnji hranjenosti pozlat in posrebritev, kar je vplivalo na bolj premišljene konservatorsko-restavratorske posege.

Pojdi na:

»Noč ima svojo moč« – Evropska noč raziskovalcev v Narodnem muzeju Slovenije

Narodni muzej Slovenije se kot tretji partner pridružuje projektu Noč ima svojo moč, organiziranem ob evropski noči raziskovalcev 27. novembra 2020. Živahne raziskovalne dejavnosti, ki potekajo pod okriljem naše ustanove, predstavljamo v obliki prve e-razstave, objavljene na naši spletni strani: